V Državnem zboru je imel v okviru projekta Znanje žanje 20. septembra predavanje dr. Oto Luthar, raziskovalec, predavatelj in direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V predavanju je prestavil razvoj slovenskega zgodovinopisja in status sodobne interpretacije preteklosti. Odgovoril je na štiri temaljna vprašanja: kaj je preteklost, kaj je zgodovinopisje, kaj je zgodovina in kaj je politika zgodovine.
Na ravni politike zgodovine ima Slovenija opraviti z dvema procesoma in pogledoma na interpretacijo preteklosti, pravi dr. Luthar. »V okviru prvega je prišlo do ponovne nacionalizacije preteklosti, za katero je značilno pgoosto politično sklicevanje na zgodovino oz. tematizacijo za narod prelomnih dogodkov, ki je v delu povezana tudi z jasno zahtevo po prepisovanju oz. revizijidoločenih, najpogosteje najbolj travmatičnih epizod iz obdobja 1941–1945 ali 1941–1991. Na drugi strani se srečamo z bolj ali manj natančnim nezanimanjem, če ne celo izogibanjem nujnemu strokovnemu premisleku taiste preteklosti.« V delu politične tematizacije polpretekle zgodovine, je dejal dr. Luthar, le-ta nastopa kot svojevrstna prepreka za prihodnji razvoj.
Zgodovina nam lahko kvečjemu pomaga življenje razumeti, je sklenil predavanje dr. Luthar in dodal, da »če se je iz zgodovine mogoče česarkoli naučiti, je to predvsem to, da se iz nje ni mogoče naučiti ničesar.«
Vir: MVZT, 20. 9. 2011
