Državni zbor je potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenija in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih:

Državni zbor je s 55 glasovi za in 21 proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenija. Kot je uvodoma povedal minister za kulturo dr. Uroš Grilc: »V Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija se omejujemo na dve ključni ter vsebinski spremembi, ki sta v tem trenutku potrebni za kar najbolj optimalno delovanje javne službe«. Prvi cilj zakona je, da se določi višino RTV prispevka v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija in ne več v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Višina RTV prispevka ostaja nespremenjena za fizične osebe in znaša 12,75 evrov in torej ta sprememba ne posega v višino RTV prispevka. Druga sprememba je po besedah ministra za kulturo na videz zelo marginalna, odpravlja pa nekatere nomotehnične napake, ki so sicer v obstoječem zakonu kar številne. »Smo pred tem, da se oblikuje tudi novo vodstvo Radiotelevizije Slovenija in v tem smislu je treba odpraviti nomotehnično napako, ki je očitna in ki govori o tem, da se v 16. členu obstoječega zakona za izvolitev generalnega direktorja zadovoljimo z navadno večino, kar je čisti lapsus, gre seveda za potrebnost tako imenovane kvalificirane večine, to je večine članov Programskega sveta,« je še povedal minister in dodal, da je pomembno, da se te nejasnosti odpravi in da nacionalna RTV brez vsakega kančka dvoma glede izvedbe postopkov volitev uspešno imenuje novo vodstvo.

Poslanci so z 51 glasovi za in 28 proti sprejeli tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejet v letu 2006 celovito ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v fizični in elektronski obliki, vendar je zaradi tehnološkega razvoja zahteval odziv arhivov. »Po 7 letih izvajanja določil zakona in upravne prakse se je pokazalo, da je zakon nujno treba v nekaterih segmentih korenito in temeljito posodobiti,« je poudaril minister in dodal, da priprave na spremembe zakona potekajo že od leta 2009, intenzivneje so se pričele odvijati v letu 2012, v tem mandatu pa je strokovna komisija po široki javni razpravi pripravila predlog sprememb. »Duh osnovnega zakona ostaja enak, se pa uvajajo nekatere zelo pomembne spremembe, to so lastno varstvo arhivskega gradiva, uvajanje gradiva političnih strank in društev, ki delujejo v javnem interesu, kar bo imelo pomembno zgodovinsko vrednost,« je v obrazložitvi še dejal minister dr. Grilc. Najobsežnejša novost, vezana na tehnološki razvoj, se nanaša na digitalno gradivo. Praksa je namreč po besedah ministra pokazala, da do sedaj veljavni zakon s postopki potrjevanja in presoje notranjih pravil ter podeljevanja akreditacij deluje okorno, da je izredno zapleten, drag za proračun ter zelo zamuden. »Z zakonom z novelo poenostavljamo postopke presojanja in potrjevanja notranjih pravil in akreditacij,« je še pojasnil minister za kulturo. Ključna sprememba pa zadeva spremembe členov o dostopnosti arhivskega gradiva. »Že sedanja ureditev ima arhivsko komisijo, ki se je ne dotikamo. Ureditev, ki jo predlagamo, prvič, oži nabor osebnih podatkov, ureditev, ki jo predlagamo, dela dostopno tudi gradivo drugih javnopravnih oseb, uvaja anonimizacijo, ki bo še povečala prosto dostopnost gradiva in v ničemer ne poslabšuje ne rokov dostopnosti ne drugih segmentov. Samo postopek jasno ureja in ga veže na Zakon o upravnem postopku. Danes nimamo prosto dostopnega arhivskega gradiva. Z novelo bo to gradivo bolj prosto dostopno. Novela zakona prinaša bolj dostopne in jasno dostopne arhive in arhivsko gradivo« je še poudaril minister in dodal, da »novela, ki je predlagana, tudi glede 66. in 65. člena, dela naš odnos do dostopanja do arhivskega gradiva bolj transparenten, odgovoren in nikakor ne zapira arhivov.«

Vir: MK, 28. 1. 2014

(Skupno 20 obiskov, 1 današnjih obiskov)