Danes skoraj polovica državljanov EU (46 %) prek spleta išče zaposlitev, obišče javno knjižnico, vloži davčno napoved, prijavi rojstvo, zaprosi za potni list ali uporablja druge storitve e-uprave. Uporaba spletnih javnih storitev po mnenju 80 % njihovih uporabnikov prihrani čas, 76 % jih vidi prednost v prožnosti, 62 % pa jih meni, da tako prihranijo denar. Vendar so ti uporabniki bolj zadovoljni s spletnimi bančnimi storitvami (svoje zadovoljstvo so ocenili z 8,5 na lestvici od 0 do 10) in spletnim nakupovanjem (7,6) kot z javnimi storitvami na spletu (6,5).

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je o rezultatih povedala naslednje: „To so obetavni trendi za e-upravo v Evropi. Dejstvo, da so uporabniki bolj zadovoljni s spletnimi bančnimi storitvami kot s spletnimi javnimi storitvami, pa vseeno kaže, da si morajo javne uprave bolj prizadevati za prilagajanje storitev e-uprave potrebam uporabnikov. Prav tako moramo storiti še več, da bo e-uprava delovala prek meja.“ Cilj Evropske digitalne agende je, da bo do leta 2015 storitve e-uprave uporabljalo 50 % državljanov EU.

V okviru študije primerjalne ocene e-uprave za leto 2012 je bilo anketiranih 28 000 uporabnikov interneta iz 32 držav. Pri tem so bile izpostavljene ključne ugotovitve:

  1. najbolj priljubljene storitve so bile prijava dohodnine (73 % uporabnikov prijavi dohodnino na spletu), selitev ali sprememba naslova (57 %) ter vpis v visokošolsko izobraževanje in/ali oddaja vloge za štipendijo (56 %);
  2. čeprav 54 % vprašanih še vedno daje prednost osebnemu stiku ali drugim tradicionalnim načinom komunikacije, jih je vsaj 30 % navedlo, da bi bili redni uporabniki e-uprave, če bi ta nudila več ustreznih storitev;
  3. 47 % uporabnikov e-uprave je bilo v celoti zadovoljnih s spletnimi storitvami, 46 % pa je prek spleta lahko opravilo le del želenega.

Poročilo razkriva tudi, da so potrebne izboljšave spletnih storitev za pomembne življenjske dogodke, kot so izguba ali iskanje zaposlitve, ustanovitev podjetja in vpis na fakulteto.

  1. Posamezniki, ki živijo v matični državi, lahko v povprečju opravijo na spletu več kot polovico upravnih postopkov glede teh ključnih življenjskih dogodkov. Na spletiščih so na voljo tudi informacije o postopkih, ki jih je še treba opraviti. Vendar je za okrepitev vloge državljanov potrebna večja preglednost in sodelovanje z uporabniki.
  2. V slabšem položaju je skoraj 2 milijona ljudi, ki živijo ali delajo v drugi državi članici EU. Čeprav večina držav članic zagotavlja določene informacije o študiju ali ustanovitvi podjetja iz tujine, pa je spletna prijava manj pogosta. Samo 9 držav državljanom iz druge države članice omogoča oddajo prijave za študij prek spleta, le v 17 državah pa lahko državljani druge države članice prek spleta opravijo nekatere postopke za ustanovitev podjetja.

Vir: Evropska komisija, 28. 5. 2013

(Skupno 16 obiskov, 1 današnjih obiskov)