Osipnikov, mladih, ki že zgodaj zapustijo šolske klopi, je v Evropski uniji vsako leto šest milijonov oz. 14 odstotkov vseh učencev. Evropska komisija je februarja predstavila načrt, s katerim želi ta delež zmanjšati na deset odstotkov. Predsednica odbora Evropskega parlamenta Doris Pack, sicer nekdanja učiteljica, ob tem poudarja, da mora Evropa za svojo konkurenčnost poskrbeti z več diplomiranci, z osipništvom pa se spopasti tudi z boljšim izobraževanjem učiteljev.
Zakaj toliko otrok tako zgodaj zapusti šolanje?
Nekateri zato, ker nimajo ustreznega družinskega okolja, nobeden jih ne pošilja v šolo. Vpletenih je veliko dejavnikov. Starši so morda že dolgo brezposelni ali pa imajo druge težave. Če otroci nimajo skrbnikov, kmalu tudi ne bodo imeli motivacije, da gredo v šolo.
Sem pa tudi prepričana, da vse šole niso sposobne prepoznati slabosti pri svojih učencih. Bila sem učiteljica in mislim, da učitelji ne posvečajo dovolj pozornosti zmožnostim otrok, ki so zelo različne. Nekateri otroci so disleksični, zaradi česar ne morejo dobro pisati. To ne pomeni, da niso bistri, morajo le najti svoje talente in imeti na voljo učitelje, ki jim jih bodo pomagali izkoristiti. Če npr. otroku nobeden ne reče, da zna dobro risati, potem ne bodo otroci nikoli dobili dovolj zaupanja vase. Sedaj je osipnikov 15 odstotkov, leta 2020 bi moral biti ta delež pri 10 odstotkih.
Kakšne so posledice za družbo in gospodarstvo?
Težave moramo začeti reševati pri začetku. Če otrok ne izobrazimo, potem jim tudi ne damo veščin, potrebnih za delovna mesta, ki utrjujejo njihov položaj v družbi. Več pozornosti bi morali posvetiti izobraževanju učiteljev. Na otroke morajo gledati s spoštovanjem, ki si ga zasluži vsak otrok. Rabimo več učiteljev, manjše razrede. Socialni delavci v šoli so tudi pomembni, prav tako šport in dodatne aktivnosti. Rojeva se vse manj otrok, sramota je, da jih zgubimo 15 odstotkov.
Kaj lahko naredi Parlament na tem področju. Izobraževanje je namreč zadeva držav članic.
Ne EU, ne Parlament ne moreta prisiliti držav, da nekaj storijo. Gre za subsidiarnost. Lahko damo le predloge. S pomočjo strokovnjakov razpravljamo o tem, kako znižati delež osipnikov s 15 na deset odstotkov. To bi morala biti tema v Svetu EU, naša naloga pa je, da težavo damo na dnevni red. Pomembno je tudi spremljanje napredka. Sestanki ne bi smeli biti priložnost za naštevanje dobrih želja, potrebujemo rezultate tako na regionalni kot nacionalni ravni.
Vir: Evropski parlament, 14. 3. 2011
