3. novembra 2014 je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ)  pripravil novinarsko konferenco, na kateri je predstavil knjižico Finska v vrhu znanja 2030: študija o prihodnosti izobraževanja. Knjižica je delo finskega sindikata vzgoje in izobraževanja OAJ (Opetusalan Ammattijärjestö), ki predstavlja 120.400 članic in članov s področij od predšolske vzgoje do univerzitetnih učiteljic in učiteljev. V slovenski prostor sta ga po odstopu pravic za natis s prevodom iz finščine nedavno skupaj prenesla Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) in Center za študij edukacijskih politik (CEPS) s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Izobraževanje, visoko izobraženi vzgojiteljice in vzgojitelji ter učiteljice in učitelji so, kot izpostavljajo v sindikatu OAJ, povzdignili Finsko v skupino najbolj naprednih in najuspešnejših držav na svetu. Bili so ključni za razvoj, preobrazbo nacije in ustvarjalci virov – temelj duhovnega in gospodarskega blagostanja Finske. Namen študije, ki je nastajala v letih 2012 in 2013, sindikat pa se jo je odločil pripraviti spričo izjemne pomembnosti vprašanja o prihodnjem razvoju vzgojnega in izobraževalnega sistema, ki se ga številnim obljubam navkljub v času svojega mandata ni resneje lotila tedanja finska vlada (2007–2010) pod vodstvom Mattija Vahanena, je bil zato zbrati in evalvirati dejavnike sprememb, ki bodo vplivali na izobraževanje in vzgojo do leta 2030, ter na njihovi podlagi opredeliti ciljno stanje, ki je Finska v vrhu znanja v letu 2030. Poleg tega so v študiji opredeljeni ukrepi, s katerimi naj bi začrtane cilje v prihodnjem 17-letnem obdobju dosegli. Dogajanje v vzgoji in izobraževanju na Finskem pa je analizirano tudi v enako dolgem preteklem obdobju.

Kot je v uvodu v knjižico zapisal dr. Pasi Sahlberg – mednarodno priznan finski strokovnjak za področje vzgoje in izobraževanja ter gostujoči profesor na univerzi Harvard –, bi morali to vrsto v prihodnost usmerjenega dela opraviti že pred časom, a pomeni pričujoče poročilo še pravočasen prispevek k vse intenzivnejši nacionalni razpravi o šolanju. Slednje je dojeto kot odločilni igralec, ki naj bi ohranil Finsko kot eno najbolj izobraženih nacij in kot nacijo, v kateri je financiranje edukacije dojeto kot investicija in ne kot strošek.

Dr. Slavko Gaber, izredni profesor za področje sociologije na Pedagoški fakulteti UL, je knjižico pospremil v naš prostor z aktualizirano spremno besedo, v kateri se med drugim loteva pojasnila, zakaj je za vse nacije, še posebno pa za manjše, nadvse pomembno, da v svoji skrbi za ekonomsko kompetitivnost in še bolj za dolgoročno kakovost življenja svojih državljank in državljanov skrbno prevprašajo potrebne ukrepe v vzgoji in izobraževanju.

Kot so še zapisali na spletni strani SVIZ je lahko drobna knjižica Finska v vrhu znanja 2030 v vzpodbudo, da bomo zmogli tudi v Sloveniji povezati premisleke in prizadevanja različnih akterjev od učiteljstva, staršev, raziskovalnih institucij do gospodarstva in politike v skupen premislek o pomenu edukacije za kakovost življenja vseh.

Finska v vrhu znanja 2030: študija o prihodnosti izobraževanja

Vir: SVIZ, 13. 11. 2014

(Skupno 57 obiskov, 1 današnjih obiskov)