V prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je bila v torek, 28. novembra, novinarska konferenca, na kateri so predstavili poročilo o gibalni učinkovitosti šolarjev za preteklo šolsko leto, učinke programa Zdrav življenjski slog in nekatere ugotovitve o spremembah gibalne učinkovitosti šolarjev v povezavi s spremembami v šolskem sistemu v zadnjih 30 letih.

Novinarsko konferenco so pripravili skupaj s Fakulteto za šport in Zavodom RS za šport Planica. Na njej so sodelovali: dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica, dr. Janko Strel, ustanovitelj športnovzgojnega kartona, dr. Gregor Starc, raziskovalec skupine SLOfit in Jelko Gros, direktor Zavoda RS za šport Planica.

Raziskovalci Fakultete za šport ugotavljajo, da so gibalne sposobnosti fantov danes v povprečju za 1,7% skromnejše, deklet pa za 4,1% višje, kot so bile leta 1990. Najmanj gibalno učinkoviti šolarji so v Zasavju in Pomurju, s tem, da je največji upad viden pri fantih v starosti od 10. do 12. leta in od 16. do 18. leta. Negativne spremembe, ki so zaznamovale obdobje od sredine 90. let dvajsetega stoletja do leta 2011, so posledica zelo spremenjenih življenjskih slogov otrok in mladostnikov, v katere je v največji meri posegla sodobna informacijska tehnologija, pozitivnejši trendi od leta 2011 naprej pa sovpadajo s sistemskimi ukrepi v slovenskih šolah. Eden od ukrepov s pozitivnimi učinki je gotovo program Zdrav življenjski slog, ki osnovnošolcem omogoča vsakodnevno enourno visoko strokovno vodeno gibalno vadbo, ki pa se izteka. Ministrstvo zato na izbranih slovenskih šolah eksperimentalno preverja prenovljen koncept razširjenega programa osnovne šole, skozi katerega želimo vpeljati dosedanje dobre prakse zagotavljanja potrebne gibalne dejavnosti za šolarje po modelu Zdravega življenjskega sloga v redni program šole.

Slovenija od leta 2011, kot ena redkih držav na svetu, uspešno zmanjšuje delež telesno manj zmogljivih šolarjev v osnovni šoli. Najpomembnejši razlog te pozitivne spremembe je vpeljava programa Zdrav življenjski slog (ZŽS) v osnovnih šolah in skrbna vsakoletna spremljava učinkov programa s pomočjo SLOfit – športnovzgojnim kartonom.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je izpostavila pomen podatkov SLOfit za odločitve ministrstva: “Vse slovenske šole že 30 let vsako leto spremljajo telesni in gibani razvoj šolarjev prek podatkov SLOfit oz. športnovzgojnega kartona. Na ta sistem smo še posebej ponosni, zavidajo nam ga najbolj razvite države. SLOfit podatki so bili sprva namenjeni le učiteljem kot podlaga za njihovo strokovno delo, v zadnjih dvajsetih letih pa so postali tudi pomemben pokazatelj javno-zdravstvenih problemov in podlaga za načrtovanje in implementacijo intervencij kot del povezovalnih politik na področju šolstva, športa in zdravstva. Številne raziskave kažejo, da so najučinkovitejše prav s šolo povezane intervencije, kajti šolski sistem vključuje vse otroke in ima visoko izobražen kader, ki ve in zna reševati probleme današnjega časa.”

Direktor zavoda, Jelko Gros je izpostavil:”Program ZŽS je zgodba o uspehu. Ta hip je vanj vključenih 28.770 šolarjev iz 169 šol, največ pa jih je bilo vanj vključenih v lanskem šolskem letu, in sicer 36.244 otrok iz 195 šol. S projektom smo dvignili gibalni utrip šol. Vanj nam je uspelo vključiti precejšen del otrok, ki sicer v prostem času niso bili športno dejavni, zato je učinek projekta tako velik, da vpliva na rezultate celotne generacije.” Projekcije, ki jih je pripravila SLOfit raziskovalna skupina, so pokazale, da bi imeli danes za 1,8% večji delež gibalno neučinkovitih šolarjev, če ne bi bilo programa ZŽS (glej prilogo). V zadnjih letih se je skušalo v projekt vključevati več šolarjev iz področij, kjer že vrsto let beležimo nižjo telesno zmogljivost otrok.

“Najmanj fit so šolarji v Zasavju in Prekmurju, vendar pa je spodbudno, da kratkoročno beležimo trende izboljševanja tudi v teh regijah. Zaskrbljujoča pa je vse večja razpršenost gibalne učinkovitosti, zato ne smemo gledati le povprečja. Delež zelo slabo gibalno učinkovitih, med katerimi še posebej izstopajo morbidno debeli otroci in mladostniki, ne upada. V zadnjih letih se je ustalil pri 1,2 % populacije med 6. in 19. letom starosti. To so zdravstveno najbolj ogroženi otroci, ki ne bodo imeli kakovostnega življenja in bodo zaradi svojega slabega zdravja tudi delovno slabo učinkoviti, zato je potrebno zanje takoj pripraviti ustrezne rešitve. Očitno zdravstvo samo te skupine ne more rešiti, zelo verjetno pa bi se v boljšem povezovanju s šolami tudi tu kaj premaknilo,”je pojasnil dr. Gregor Starc, raziskovalec skupine SLOfit.

Današnje stanje je sicer odraz večletnih trendov, na katere opozarjajo raziskovalci s Fakultete za šport. Gibalna učinkovitost fantov je danes v primerjavi z letom 1990 v povprečju 1,7% skromnejša, pri dekletih pa za 4,1% višja. Trendi sprememb gibalne učinkovitosti so glede na starostne skupine zelo različni. Pri fantih je viden največji upad v starosti od 10. do 12. leta in od 16. do 18. leta, pri dekletih pa je največji napredek zabeležen v starostnem obdobju od 10. do 15. leta (glej prilogo).

Dr. Janko Strel, ustanovitelj športnovzgojnega kartona, vidi naslednje vzroke za te trende:”Na spremembe telesnega fitnesa v zadnjih 30 letih so vplivali spremenjeni življenjski slogi, ki sta ga zaznamovala zlasti revolucija zabavno informacijske tehnologije in neustrezne prehranjevalne prakse, na drugi strani pa so tehtnico v pozitivno smer nagibali tudi posegi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Pri slednjih gre zlasti za ukrepe, ki so imeli pozitivne učinke: izboljševanje pogojev za športno vzgojo v prvem triletju, uvedbo izbirnega predmeta šport v 2. in 3. triletje, interesnih športnih dejavnosti, programov Zavoda za šport Planica, kot so ZŽS, Zlati sonček, plavalno opismenjevanje in šolska športna tekmovanja, uveljavitev tretje ure tedensko v srednjih šolah. Je pa imela na primer ukinitev dveh ur športne vzgoje tedensko v programih poklicnih in tehniških srednjih šol izrazito negativen učinek. Kot pozitivne dejavnike zunaj šole je treba izpostaviti še športno promocijske dejavnosti in dober odziv medijev nanje, npr. ljubljanski in drugi maratoni, pa tudi priljubljenost kolesarjenja, razvejana planinska dejavnost, vse boljše delo v športnih društvih in vse večja kakovostna zasebna športna ponudba, spremenjen športni utrip družinskega športa in razmah ženskega rekreativnega športa.”

Po ugotovitvah raziskovalcev SLOfit skupine bi bilo potrebno vpeljati sistemske spremembe v drugo triletje, saj se to obdobje z vidika kakovostne izvedbe športnih vsebin kaže kot najšibkejši del šolskega sistema v osnovni šoli. Strokovnjaki predlagajo delitev na vadbene skupine po 15 učencev, dosledno poučevanja športa s strani učiteljev športne vzgoje v vseh razredih, vključno z izbirnim predmetom, povečan obseg športa na 5 ur tedensko, dodatno izobraževanje učiteljev in dosledno izvajanje učnih načrtov z zahtevami po razvoju telesnega fitnesa. Še posebno skrb pa bo treba nameniti srednješolski populaciji.

Strokovnjaki s Fakultete za šport predlagajo, da se v predmetniku poveča število ur športne vzgoje na tri ure v vseh srednješolskih programih, da se dosledno spoštuje normativ največ 20 dijakov v vadbeni skupini, hkrati pa se postopno uveljavi normativ, da je v vadbeni skupini lahko največ 15 dijakov, da se v novi program Mladi za mlade postopoma vključi vse dijake, da mora interesni program športnih dejavnosti postati sestavina vseh srednjih šol, ti programi pa morajo imeti prednost pri zasedbi popoldanskega časa srednješolskih šolskih športnih dvoran ter da je treba finančna sredstva, ki jih srednje šole pridobijo z oddajanjem športnih objektov, v celoti nameniti za športno dejavnost dijakov.

Na ministrstvu so se na nekatere pobude že odzvali. “Perspektiva financiranja programa ZŽS skozi evropska sredstva se v letošnjem šolskem letu izteka, vendar pa je vlada odločena, da najde rešitev za sistemsko vpeljavo vsakodnevne strokovno vodene gibalne vadbe za šolarje. Trenutno poteka eksperiment, s katerim želimo ugotoviti, kako je mogoče vpeljati to v prenovljen koncept razširjenega programa osnovne šole. Pripravili smo tudi ureditev, po kateri bi bilo omogočeno poučevanje športnih pedagogov po celotni navpičnici osnovne šole, ki čaka na nadaljnje potrebne postopke. V naslednjih letih bomo prek programa Mladi za mlade skušali dvigniti telesno zmogljivost najbolj ranljivih skupin srednješolcev, temeljito pa bomo preučili tudi druge predloge strokovnjakov,” je izpostavila ministrica.

Raziskovalci SLOfit še poudarjajo, da so dokazi o pomembnosti gibalne dejavnosti za zdrav telesni razvoj otrok nesporni, aktualne raziskave o povezanosti telesne dejavnosti in delovanja možganov pa kažejo, da ustrezna telesna dejavnost ni le sredstvo za izboljšanje učne uspešnosti šolarjev, marveč tudi eden od osnovnih pogojev razvoja in delovanja možganov v povezavi s pomnjenjem in kognitivnimi funkcijami.

Vir: MIZŠ, 28. 11. 2017

(Skupno 31 obiskov, 1 današnjih obiskov)