Na izredni seji Glavnega odbora SVIZ (GO) 24. avgusta letos, na kateri se je GO opredeljeval o podpisu Aneksa št. 4 h KPJS in Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v letih 2011 in 2012, se je najvišji organ sindikata med kongresoma z enim glasom proti odločil za podpis omenjenih dokumentov. Glavni odbor se je za podpis odločil na podlagi opredeljevanja sindikalnih zaupnikov in zaupnic, ki je bilo izpeljano med 9. in 24. avgustom izvedene po poti elektronskega glasovanja (za podpis je glasovalo 71,4 %, proti podpisu pa 28,6 % sindikalnih zaupnikov).

Po tistem, ko je Vlada RS v začetku julija napovedala zniževanje plač javnih uslužbencev za 5 %, zniževanje povračil za prevoz na delo in za malico, neizplačilo regresa v letih 2011 in 2012 ter znižanje odpravnin ob odhodu v pokoj, se je predsedstvo Konfederacije javnega sektorja Slovenije (KSJS) odločilo, da se je dolžno pogajati, iz pogajanj izvleči največ, kar je možno, in prepustiti organom posameznih sindikatov, da ocenijo sprejemljivost kompromisa. Kompromis med vlado in sindikati je v osnovi preprost: vlada je se odrekla znižanju plač, znižanju nadomestil, odpravnin in neizplačilu regresa, sindikalni pogajalci pa smo pristali na zamrznitev plač, vključno z zamrznitvijo izplačila napredovanj. Če natančneje pogledamo, je kompromis sestavljen z naslednjih elementov:

Vlada se je z Dogovorom odpovedala:

  • znižanju plač za 5 %,
  • znižanju povračil za prevoz na delo (za 20 %),
  • znižanju povračil za malico med delom (za 10 %),
  • znižanju odpravnin ob odhodu v pokoj (na 2 namesto 3 bruto plač),
  • neizplačilu regresa za leti 2011 in 2012.

Vlada je v dogovoru pristala, da ne bo zniževala števila zaposlenih v javnem sektorju tudi v letih 2012 in 2013. Trenutno veljavni dogovor o zniževanju števila zaposlenih za 1 % (nenadomeščanje tistih, ki odidejo v pokoj) se izteče konec leta 2011. V besedilo je vgrajena tudi varovalka o uskladitvi plač v začetku leta 2012 za celoten delež inflacije, ki bi v letu 2011 presegla 2,5 %. Vlada se je zavezala, da bomo v letu 2011 odpravili nepravilnosti v plačnem sistemu, kot jih opredeljujeta dogovora iz leta 2009.

Zaposleni s podpisom dogovora pristajajo na:

  • Preložitev izplačila tretje in četrte četrtine odprave nesorazmerij na leto, ko bo gospodarska rast presegla 3 odstotke na letni ravni preteklega leta (po napovedih UMAR-ja bo to v letu 2012, kar pomeni, da bi bila tretja četrtina izplačana oktobra 2013, četrta pa oktobra 2014). Odpovemo se poračunu četrtin, če te ne bi bile plačane v veljavnih rokih,
  • zamrznitev napredovanj (tudi v nazive) za eno leto (na poziv GO SVIZ, ki ga je povzelo predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je Vlada RS na zadnji seji pristala na skrajšanje zamrznitve napredovanj z dveh na eno leto),
  • neizplačevanje delovne uspešnosti se od konca leta 2011 podaljša na konec leta 2012.

Kaj se zgodi, če podpisa aneksa ne bo?
V dopisu Ministrstva za javno upravo, ki ga je po parafiranju dogovora ministrica za javno upravo Pavlinič-Krebsova posredovala vsem reprezentativnim sindikatom, je med drugim ministrica zapisala tudi, kako bo vlada ravnala, če ne bo zbrala zadostnih 15 podpisov reprezentativnih sindikatov (absurd: Sindikat kapitanije Slovenije ima 8 članov, SVIZ jih ima 40.000, glas SVIZ-a in Sindikata kapitanije Slovenije pa pri ugotavljanju veljavnosti KPJS štejeta povsem enako!).
Če vlada do ponedeljka, 30. avgusta letos, ne bo imela vsaj 15 podpisov pod aneks št. 4 h KPJS, bo v začetku septembra sklicala izredno sejo Državnega zbora, odpovedala tarifne dele vseh kolektivnih pogodb v javnem sektorju in plače določila z zakonom. GO SVIZ je na seji sprejel sklep, da bo članstvo pozval k opredeljevanju o stavki, če bo vlada zaposlenim v javnem sektorju vzela pravico, da prek kolektivnih pogodb vplivajo na plače. Gre za nedopustno izsiljevanje sindikatov, a zaradi tega posledice uveljavitve zakona ne bodo nič manj globoke. V dveh ključnih točkah je zakon bistveno slabši za zaposlene kot podpis Aneksa št 4:

  1. Zakon bo razglasil konec odpravljanja razlik pri plačah, izplačila tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij nikoli ne bo. Aneks v nasprotnem primeru ohranja pravico do zadnjih dveh četrtin in ju le odlaga ter njuno uveljavitev veže na triodstotno rast BDP.
  2. Zakon razveljavlja tarifne dele (uvrstitve delovnih mest v plačne razrede) kolektivnih pogodb in jih prestavlja v zakon oziroma vladno uredbo, kar pomeni, da lahko vlada plače javnih uslužbencev enostransko določa brez soglasja sindikatov.

Ne glede na to, da skupina 22 sindikatov (večinoma z manjšim številom članstva, vsi skupaj zastopajo največ 15.000 zaposlenih v javnem sektorju, sedem sindikatov v KSJS pa skupaj 74.000 članic in članov) zavrača podpis in s tem uveljavitev aneksa, je GO SVIZ odločno proti razveljavitvi najpomembnejših delov kolektivnih pogodb in odvzem pravice javnih uslužbencev, da vplivajo na lastne plače. Odvzem pravice javnim uslužbencev, da prek kolektivnih pogodb vplivajo na lastne plače, bi njihov položaj zavrtelo za 20 let nazaj!!

Zato je GO SVIZ sprejel sklep, da bo pravico do kolektivnih pogodb branil z vsemi močmi in legitimnimi sredstvi. Če bo zakon, ki bo razveljavil kolektivne pogodbe, sprejet, bo GO SVIZ pozval članstvo k stavki, s katero bi obranili pravico, da prek kolektivnih pogodb vplivamo na plače. Vladni predlog sprememb ZSPJS, ki v prehodnih določbah (14. člen) razveljavlja tarifne dele pogodb, si je mogoče prebrati na njihovi spletni strani.

Vir: SVIZ, 27. 8. 2010

(Skupno 9 obiskov, 1 današnjih obiskov)