Ob mednarodnem dnevu materinščine je SURS objavil tematsko novico.

Ob popisu prebivalstva 2002 je slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 87,8 %,  madžarščino in italijanščino, jezika naših narodnih manjšin, 0,2 %,  ter romščino prav tako 0,2 % prebivalcev Slovenije. Po deležu govorcev prevladujočega maternega jezika sodi Slovenija v EU-27 med jezikovno razmeroma homogene države.

Večjezičnost je pogoj za kulturno raznolikost

21. februar je za mednarodni dan maternega jezika razglasil Unesco leta 1999 – v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Tako je želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu.

Materinščina je jezik, ki se ga kot otroci naučimo od svojega okolja, družine. Običajno je torej to prvi jezik, ki se ga naučimo; nekateri pa se v zgodnjem otroštvu naučijo tudi dveh ali več jezikov. Statistično je v takem primeru materinščina tisti jezik, ki ga posameznik (na primer ob popisu prebivalstva) opredeli kot svoj materni jezik. Za prebivalce na celotnem območju Slovenije je to večinoma slovenščina; po deležu govorcev prevladujočega oz. večinskega maternega jezika sodi Slovenija med državami članicami EU med jezikovno razmeroma homogene države.

Jezikovna pestrost v svetu

Danes se v šolah poučuje kot učni predmet manj kakor četrtina jezikov sveta. Torej več tisoč jezikov ni zaslediti v izobraževalnih sistemih, medijih, založništvu in sploh v javnosti. Vendar obstaja skoraj 7000 živih jezikov in toliko jih uporabljajo številna ljudstva za svoje vsakdanje sporazumevanje (pa ne le za to); a večino teh jezikov, 96 %, govorijo samo 4 % svetovnega prebivalstva, kajti število govorcev nekaterih jezikov je zelo zelo majhno.

Prebivalci v večini držav sveta govorijo več kot en jezik. Jezikovno najpestrejša je Papua Nova Gvineja, saj tam govorijo 820 jezikov in so vsi avtohtoni. Več kot 50 različnih jezikov pa govorijo danes v kar 37 državah sveta. 30 najpogosteje govorjenih jezikov govori skoraj 5 milijard ali 77 % svetovnega prebivalstva.

Jeziki so bistveni del dediščine človeštva, jezik je za vsako ljudstvo ali narod temeljnega pomena in je bistveni del njegove kulture. Žal je več kot polovica izmed skoraj 7000 jezikov, ki se govorijo na svetu, ogrožena.

Po podatkih v Unescovem atlasu ogroženih jezikov – v njem najdemo podatke o tem, koliko ljudi govori posamezni jezik in kje ter v kolikšni meri je ta ogrožen – je ogroženih kar 2500 od približno 6000 svetovnih jezikov. V Evropi je skupno 11 kritično ogroženih jezikov, trije od teh so samijski jeziki in kočevarsko narečje – kočevarščina je opredeljena kot kritično ogrožena, saj jo pozna samo še starejša generacija.

Evropa je jezikovno zelo bogata

Jezik je sestavni del naše identitete in najbolj neposredni izraz vsake kulture. Večjezičnost postaja vse pomembnejša tudi v Evropski uniji, saj je znanje jezikov za življenje v njej nepogrešljivo. Jezikovna različnost v EU je dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi postaja naš vsakdanjik.

Glavne jezikovne družine v Evropski uniji so: germanski, romanski, slovanski, baltski in keltski jeziki. EU je danes večjezična v dvojnem smislu: njeni državljani so govorci (nosilci) različnih maternih jezikov (nekateri tudi dveh ali več), hkrati pa velika večina teh ljudi obvlada poleg svojega jezika (tj. prvega jezika ali materinščine) še druge (tuje) jezike – enega, dva ali celo več.

Od 1. januarja 2007 je v 27 državah članicah Evropske unije 23 uradnih jezikov. Uradni jeziki EU so: bolgarščina, češčina, danščina, nizozemščina, angleščina, estonščina, finščina, francoščina, nemščina, grščina, madžarščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, malteščina, portugalščina, poljščina, romunščina, slovenščina, slovaščina, španščina in švedščina. V EU se torej uporabljajo jeziki, ki jih kot svoj uradni jezik v EU določijo nacionalne vlade državljanov, in ne morda le nekaj jezikov, ki bi jih EU izbrala sama in jih mnogi njeni prebivalci morda sploh ne bi razumeli. Najbolj razširjen jezik v državah članicah EU je angleščina; govori jo 51 % prebivalcev držav članic EU, 38 % kot tuji jezik, za 15 % državljanov EU pa je angleščina materinščina. Sledita ji francoščina in nemščina; kot tuji jezik ju govori 14 % prebivalcev; nemščino govori kot materni jezik 18 % državljanov EU, francoščino pa 12 % le-teh.

Slovenija je jezikovno homogena država

Glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika se Slovenija med državami članicami EU-27 uvršča med jezikovno precej homogene države, je pokazala Anketa o izobraževanju odraslih v državah članicah EU-27 iz leta 2007. Po tej anketi so bile leta 2007 med državami članicami EU-27 jezikovno najbolj homogene naslednje države (govorcev prevladujočega maternega jezika je bilo v posamezni državi več kot 90 % prebivalcev): Poljska, Bolgarija, Madžarska, Portugalska Češka republika, Italija, Finska, Združeno kraljestvo, Grčija, Ciper in Slovenija.

Med jezikovno najbolj heterogene (glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika) pa so se takrat uvrstile Estonija, Litva in Belgija (v teh državah je prevladujoči jezik govorilo kot materinščino manj kot 66 % prebivalcev).

Materni jezik v Sloveniji

Slovenščina je za večino prebivalcev Slovenije materni oziroma prvi jezik, za pripadnike manjšin in tujce pri nas pa najpogosteje drugi jezik oziroma jezik okolja. Za prebivalce na narodnostno mešanih predelih Slovenije pa sta materinščina italijanščina oz. madžarščina.

Po izsledkih vseh popisov prebivalstva na ozemlju Slovenije po prvi svetovni vojni je bil materni jezik velike večine prebivalstva Slovenije slovenščina. Delež prebivalstva v Sloveniji, katerega materni jezik je slovenščina, se zato že od leta 1953 stalno znižuje (ob popisu 2002 je slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 87,8 % prebivalcev Slovenije); upad je bil najmanjši med zadnjima popisoma.

Za narodni manjšini v Sloveniji sta materinščini italijanski oz. madžarski jezik. Tudi delež prebivalstva, katerega materni jezik je madžarščina, se stalno znižuje; delež prebivalstva, katerega materni jezik je italijanščina, pa od leta 1971 od popisa do popisa le rahlo niha okrog vrednosti 0,2 %. Deleža oseb, katerih materna jezika sta romščina ali albanščina, pa se povečujeta.

Delež tistih, katerih materni jezik je romščina, se je med zadnjima popisoma prebivalstva v Sloveniji povečal z 0,1 % na 0,2 %, delež onih, katerih materni jezik je albanščina, pa se je med popisoma 1991 in 2002 z 0,20 % povečal na 0,37 %. Med prebivalci, katerih materni jezik ni bil slovenski, so bili ob popisu 1921 najštevilnejši tisti, katerih materni jezik je bila nemščina, in sicer jih je bilo 3,9 %. Že do popisa 1931 se je njihov delež znižal na 2,5 %, do leta 1971 pa že na 0,1 %; prav toliko jih je bilo tudi ob popisu 2002.

Posamezne jezikovne skupine prebivalcev Slovenije se po svoji sestavi glede na spol med seboj značilno razlikujejo. Ženske, večinoma avtohtono prebivalstvo, številčno prevladujejo v skupinah prebivalcev, katerih materni jezik je slovenščina, italijanščina, madžarščina, nemščina ali romščina. Med priseljenimi prebivalci Slovenije pa glede na spolno sestavo posebej izstopajo tisti, katerih materni jezik je albanščina; med njimi je namreč dvakrat več moških kot žensk. V skupini priseljenega prebivalstva je razlika med številom moških in številom žensk najmanjša pri prebivalcih, katerih materni jezik je t. i. srbohrvaščina.

2,5 milijona govorcev slovenskega jezika

Po številu govorcev ima le 5 % vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev – in slovenščina je med njimi. Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med 5 % najbolj razširjenih jezikov na svetu.

Slovenščina ni ogrožen jezik, kot prvi jezik pa jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Govorci slovenščine strnjeno živijo razen v Sloveniji še v Beneški Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi.

Tudi število govorcev slovenščine se v zadnjih letih zmanjšuje počasneje kot v preteklosti.

 

Več>> Novica SURS

Več>> UNESCO – International Mother Language Day

(Skupno 12 obiskov, 1 današnjih obiskov)