Slovenščina: južnoslovanski jezik, ki ga na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev.

Unesco je razglasil 21. februar za mednarodni dan maternega jezika leta 1999 –v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. S tem je Unesco želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina. 25. junija 1991 je slovenščina postala tudi državni jezik RS. Je južnoslovanski jezik, ki ga na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, katerih večina živi v Sloveniji, in je edini jezik v EU, ki pozna dvojino. Njen položaj je formalno opredeljen v 11. členu Ustave RS. Ob osamosvojitvi je Slovenija imela nekaj manj kot 2 milijona prebivalcev, od tega je po podatkih iz popisa prebivalstva 1991 bila slovenščina materni jezik 88,3 % prebivalcev. Enajst let pozneje, ob popisu 2002, ko se je ta podatek zbiral zadnjič, pa je bila vrednost tega podatka za 0,5 odstotne točke nižja. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Italijanski jezik je kot materni jezik v obeh omenjenih popisih navedlo 0,2 % prebivalcev, madžarščino kot materni jezik pa je v letu 2002 navedlo manj prebivalcev (0,4 %) kot ob popisu 1991 (0,5 %).

V osnovnih in srednjih šolah je slovenščina tudi učni predmet. Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport obsega pouk slovenskega jezika v osnovnih šolah skupno nekaj več kot 1.600 ur na leto, kar je približno 310 ur več, kot jih obsega na primer pouk matematike. Največ ur je pouku slovenskega jezika namenjenih v 2. in 3. razredu osnovne šole.

Za ohranjanje jezika je pomembno branje. V letu 2013 je bilo izdanih približno 1.190 naslovov leposlovja, in sicer 49,0 % naslovov iz slovenske književnosti, drugo iz tuje književnosti. V šolskih knjižnicah je bilo učencem in dijakom v letu 2012 na voljo 91,3 % gradiva v slovenščini.

Več >>

(Skupno 10 obiskov, 1 današnjih obiskov)