12. avgust je mednarodni dan mladih, Združeni narodi pa so ga letos podnaslovili z geslom: Ustvarjanje boljšega sveta v partnerstvu z mladostjo.

95 % mladih med 15. in 19. letom se izobražuje, 46 % mladih med 20. in 24. letom je delovno aktivnih; pri tej starosti živi z vsaj enim staršem okrog 75 % mladih. Med mladimi v starosti 25 – 29 let je tri četrtine delovno aktivnih, pri starših pa jih še vedno živi več kot polovica.

Kdo je mlad?
Na predlog Združenih narodov starostna skupina 15 – 24 let opredeljuje mlade; izkušnje na slovenskem trgu dela pa kažejo, da velja omenjeno starostno skupino razširiti tja do 29. leta starosti. Mladi namreč vse dlje živijo pri starših in si vse kasneje uspejo ustvariti samostojno življenje; povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se vztrajno viša, ravno tako se zvišujeta povprečni starosti nevest in ženinov. Vse več mladih se odloča za nadaljevanje študija, kar posledično pomeni tudi poznejši vstop na trg dela.

Januarja letos so v okviru raziskave Eurobarometer anketirance v državah EU spraševali, pri katerih letih oseba preneha biti mlada. Izsledki so pokazali, da so se ljudje tedaj najdlje počutili mlade na Cipru (tam se mladost konča pri malo manj kot 51. letih), najhitreje pa je mladost minila na Malti (tam se mladost konča malo po dopolnjenem 36. rojstnem dnevu). Po mnenju vseh anketiranih oseb v EU mladost traja v povprečju skoraj do 42. leta, v Sloveniji pa še nekoliko dlje, do 46,6 leta.

Čas adolescence
Za starostno obdobje 15 – 19 let je značilno prehajanje iz otroštva v odraslo dobo. Leta 2011 se je nekaj, 0,2 %, mladih v tem obdobju že poročilo, dve najstnici sta v navedenem letu iz zakonske zveze celo že izstopili, skoraj 300 najstnic pa je že imelo vsaj enega otroka. Sicer je leta 2011 v tem obdobju večina najstnikov še vedno živela pri starših (95 %), približno enak delež se jih je izobraževal. Največ, 43,0 %, jih je bilo vpisanih v eno od srednjih tehniških (in drugih strokovnih) srednjih šol, najmanj, nekaj več kot en odstotek, pa jih je bilo vpisanih v nižjo poklicno šolo.

Leta 2011 je bilo po podatkih Ankete o delovni sili 13 % mladostnikov v starosti 15 – 19 let delovno aktivnih, od tega jih je malo manj kot polovica opravljala delo prek študentskega servisa, nekoliko nižji delež (37 %) je opravljal delo pomagajočih družinskih članov – v skoraj vseh primerih je šlo za pomoč na družinski kmetiji -, preostali pa so ali bili redno zaposleni ali so delali kot vajenci.

Pozna mladost
Konec najstniških let prinaša mladim vse več novih izzivov, saj iz leta v leto postajajo vse bolj samostojni. Leta 2011 se je 3,4 % mladih v starosti 20 – 24 let odločilo za zakonsko zvezo. Več porok v primerjavi z mlajšo starostno skupino je prineslo tudi več ločitev; teh je bilo tedaj 133. Žensk v obdobju pozne mladosti, ki so leta 2011 postale matere, je bilo manj kot 10 %; od teh je 1,7 % žensk do dopolnjenega 25. leta rodilo več kot enega otroka.

Tri četrtine mladih je v obdobju pozne mladosti še vedno živelo v gospodinjstvu z vsaj enim staršem; med moškimi je bil ta delež nekoliko višji (78 %) kot med ženskami (72 %). Približno 70 % oseb v pozni mladosti se je izobraževalo. Večina teh oseb (86 %) bo z uspešnim zaključkom pridobilo visokošolsko izobrazbo.

Samostojnost pa ni brezplačna; življenje »na svojem«, prehrana, potovanja, zabava zahtevajo določena finančna sredstva. Tako je bilo leta 2011 46 % oseb v pozni mladosti delovno aktivnih; največ med temi je bilo redno zaposlenih (42 %), nekoliko manj pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa (36 %).

Med mladimi predstavljajo največji problem tisti, ki se niti ne izobražujejo niti niso delovno aktivni. Tako imenovani kazalnik NEET (angl. Neither in employment, education or training) kaže, da leta 2011 vsak deseti 20- do 24-letnik ni niti študiral, obiskoval šolo ali tečaj niti ni delal.

Mlajša odraslost
Trendi v Sloveniji kažejo, da mladi vse kasneje postajajo neodvisni, posledično pa se tudi dojemanje mladosti pomika v zgodnja srednja leta. Leta 2011 je v Sloveniji z vsaj enim od staršev živelo nekoliko več kot polovica mladih v starosti 25 – 29 let. Tu so bile razlike med spoloma že bolj očitne kot v mlajših starostnih skupinah: več kot 60 % moških te starosti je živelo pri starših, medtem ko je bil delež žensk 45-odstoten.

Že v starostni skupini 20 – 24 let so se kazale tovrstne razlike, tako da lahko trdimo, da se ženske v Sloveniji v povprečju prej kot moški odselijo od doma. To gre verjetno pripisati dejstvu, da ženske v večji meri izbirajo starejše partnerje; ob prvi sklenitvi zakonske zveze je bila leta 2010 nevesta v povprečju stara 28,6 leta, ženin pa je bil več kot tri leta starejši.

Obdobje, ko mladi večinoma zaključujejo z izobraževanjem, se kaže v povečani aktivnosti na trgu dela. Leta 2011 je bilo tri četrtine mladih pri tej starosti delovno aktivnih: večina teh (76 %) je bilo redno zaposlenih, med temi približno 70 % s pogodbo za nedoločen čas. Med vsemi mladimi delovno aktivnimi jih je 92 % delalo v povprečju več kot 35 ur na teden, kar pomeni, da so imeli polni delovni čas, približno 8 % pa jih je delalo z delovnim časom, krajšim od polnega.

Vse bolj pereč problem postaja brezposelnost med mladimi. Stopnja anketne brezposelnosti med mlajšimi odraslimi, torej v starostni skupini 25 – 29 let, je leta 2011 znašala 14,2 %. Za primerjavo: leta 2007 je ta v Sloveniji znašala 8,2 %, tj. manj od povprečja EU (8,7 %); leta 2011 pa smo povprečje EU (12,6 %) že presegli. Med brezposelnimi mladimi v tej starostni skupini je bilo leta 2011 v Sloveniji 30 % takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 43 % pa jih je delo iskalo že­ več kot eno leto.

Manj priložnosti za zaposlitev mladih se prepleta z vse daljšim izobraževanjem. Ko mladi zaključijo šolanje in ne dobijo priložnosti za delo, pogosto raje nadaljujejo z izobraževanjem. S tem mnogokrat pridobijo višjo stopnjo formalne izobrazbe, nimajo pa delovnih izkušenj, kar jih lahko naredi še manj zaposljive, saj so za delodajalce zaradi previsoke izobrazbe predragi.

Da se vse več mladih v tem starostnem razredu izobražuje, potrjujejo tudi statistični podatki. Leta 2000 se je izobraževalo 23 % mladih v starosti 25 – 29 let, leta 2007 je bilo takih 33 %, leta 2011 pa 37 %. Med tistimi, ki so se leta 2011 izobraževali, je bilo 80 % takih, ki bodo z uspešno zaključenim izobraževanjem dosegli višjo stopnjo formalne izobrazbe; največ, 56 %, jih bo pridobilo univerzitetno izobrazbo ali več, medtem ko se ostalim 20 % raven formalne izobrazbe ne bo spremenila.

Leta 2011 je imelo med mladimi v starosti 25 – 29 let 6 % mladih osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 65 % jih je imelo srednješolsko, 29 % pa jih je že doseglo višje- ali visokošolsko izobrazbo.

V primerjavi z Evropsko mladino
Od nekaj več kot pol milijarde, kolikor sedaj šteje celotno prebivalstvo EU, je približno 19 % prebivalcev EU starih od 15 do 29 let. Največji delež mladih ima Poljska (22,4 %), najnižji pa je delež mladih v Italiji (15,7 %). Med Evropejci v tej starostni skupini je največ, 15 %, Nemcev. V Sloveniji mladi v starostni skupini 15 – 29 let predstavljajo nekaj več kot 18 % celotne populacije, v evropskem merilu pa slovenski mladostniki predstavljajo 0,4 % vseh mladih v EU.

Sodeč po stopnjah delovne aktivnosti so bile leta 2011 razmere na trgu dela za mlade v starosti 15 – 29 let najbolj prijazne na Nizozemskem, kjer je bilo delovno aktivnih približno 70 % mladih. In obratno: najnižje stopnje delovne aktivnosti so zabeležili v Bolgariji, v Grčiji, v Italiji in na Madžarskem, kjer so se te gibale okoli 35 %.

Ali stereotipi o slovenski mladini držijo?
Mladi v Sloveniji se nikakor ne morejo otresti stereotipov, da študirajo vse do 30. leta, da dela ne morejo dobiti, če pa ga že dobijo, gre za nestalne zaposlitve, največkrat prek študentskega servisa, da se vse kasneje odselijo od staršev, da se le redko in vse kasneje poročajo in da ne skrbijo za rodnost v Sloveniji. Ali so ti očitki utemeljeni?

Glede na zbrane statistične podatke lahko rečemo, da zapisani stereotipi držijo, vprašanje pa je, če so po izbiri mladih. Izsledki kažejo:

  • leta 2008 je skoraj 70 % mladih v starosti 18 – 34 let v Sloveniji živelo z vsaj enim staršem, kar je, poleg Slovaške, najvišji delež v državah EU; pozna odselitev od doma velja predvsem za moške;
  • dejstvo, da mnogi mladi pozno zapuščajo starševsko gnezdo, se zrcali tudi v eni najnižjih stopenj revščine mladih v Sloveniji glede na druge države članice EU: leta 2010 je namreč stopnja tveganja revščine med mladimi v starosti 15 – 29 let znašala nekaj več kot 10 %;
  • večina mladih živi s starši do 30. leta najverjetneje zaradi spleta stanovanjske, zaposlovalske in pokojninske politike: predraga stanovanja si mladi le težko privoščijo, še posebej če so brez dela ali če imajo prekerno zaposlitev;
  • materialni položaj mladih v veliki meri vpliva tudi na odločitev za družinsko življenje, zato se povprečna starost ob prvi poroki in tudi ob odločitvi za starševstvo vztrajno pomikata navzgor;
  • zaradi naraščajoče brezposelnosti mladi pogosto podaljšujejo izobraževanje, hkrati pa se velikokrat odločajo tudi za preproste poklice, ki so daleč pod ravnijo njihove formalne izobrazbe.

Vir: SURS, 9. 8. 2012

(Skupno 14 obiskov, 1 današnjih obiskov)