Na spletni strani MIZKŠ je med novicami objavljeno posanilo o številu vpisnih mest na srednjih šolah. V pojasnilu je zapisano, da je 5119 več razpisanih mest, kot je devetošolcev, ki se bodo septembra vpisali v srednje šole. Na spletni stani MIZKŠ so zapisali:

“Ker se v nekaterih medijih pojavljajo netočne interpretacije letošnjega razpisa za vpis v srednje šole, pojasnjujemo.

V razpisu za vpis v srednje šole, ki je izšel 22. januarja,  je 5119 več razpisanih mest, kot je devetošolcev, ki se bodo septembra vpisali v srednje šole. Srednje šole so tudi glede na pričakovanja okolij, v katerih so, glede na opremljenost svojih šol, poleg že večkrat pojasnjenih dejstev, predlagale razpis mest. Znova poudarjamo, da  ministrstvo ni nobeni šoli razpisovalo mest, ki jih ne bi utemeljeno želela šola sama.

Ne gre zanemariti dejstva, da je v tem šolskem letu  v triletne programe vpisanih samo 21,4 % dijakov, v letih pred tem je bil odstotek še nekoliko nižji. Gre za zelo majhen delež v primerjavi z evropskimi državami, obenem pa tudi npr. orodjarji lahko postanejo strojni tehniki, opravijo maturo in gredo študirat. Pot tudi do doktorata je odprta vsem poklicem, na kar smo kot država lahko ponosni. Na ministrstvu smo prepričani, da so prav podjetništvo, inovativnost in ustvarjalnost tisto, kar moramo v mladih razvijati in spodbujati. Veliko izjemnih obrtnikov in gospodarstvenikov je svojo kariero začelo v poklicnih šolah, danes pa so nam za zgled. Prepričanje, da so poklici slabi in da je edina prava pot v gimnaziji, je v Evropi tuje, podcenjujoči napadi na poklicno izobraževanje pa tudi ne bodo dvignili ravni znanja v gimnazijah, kjer je prav zaradi velikega vpisa kakovost znanja v zadnjih 10 letih izjemno padla (ugotovitve iz Bele knjige, 2011). Še najmanj  drži v javnosti večkrat izrečena in zapisana trditev o povečevanju in dodatnih oddelkih v gimnazijah. Dejstva govorijo drugače. V tem šolskem letu je ostalo nezasedenih 445 gimnazijskih mest, za šolsko leto 2013/2014 pa je razpisanih 421 manj. Prepričani smo, da bodo tudi 1. septembra  letos ostala po vseh regijah nezasedena gimnazijska mesta.

Konec tedna se bodo v Bruslju na Svetu ministrov EU, pristojnih za izobraževanje, med drugim pogovarjali o izobraževanju in spretnostih, ki so potrebni za boljšo zaposljivost, stabilnost in rast. Velik del ukrepov in predlogov EU  je namenjen prav reševanju brezposelnosti mladih, ki je v središču pozornosti EU-politik. Izobraževanje se v EU Letnem pregledu rasti za 2013 pojavlja kot pomembno področje v okviru prednostnega področja boja proti brezposelnosti in socialnim posledicam krize. V njem je več zelo konkretnih priporočil, med drugim razviti podjetniške in druge spretnosti, ki prispevajo k boljši zaposljivosti, ter kako izboljšati povezavo med izobraževanjem in potrebami trga dela. Na srečanju v Bruslju bodo preverjali in ocenjevali, katere takojšnje praktične ukrepe so države članice sprejele v okviru svojih sistemov izobraževanja in usposabljanja, s katerimi bi zagotovile, da imajo državljani prave spretnosti za zaposlitev.

Prostih mest v srednjih šolah je torej dovolj v vseh programih po vseh regijah. Skrbeti pa bi nas morala številka 5119 preveč razpisanih mest v srednjem šolstvu. To so mesta, ki  ne bodo nikoli zasedena. Ker naj bi imela optimalno velika šola 520 dijakov, bi lahko sklenili tudi, da bo tako žal ostalo praznih 10 šol.”

Vir>> Novica MIZKŠ

(Skupno 18 obiskov, 1 današnjih obiskov)