Državni zbor je v torek, 25. aprila, sprejel zakon o vajeništvu, ki smo ga na ministrstvu pripravili z namenom približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter izobraževalni sistem tesneje povezati z obrtjo in gospodarstvom. Namen zakona je hitrejša poklicna socializacija mladih. Določeni šolski programi bodo lahko še bolj prilagojeni potrebam gospodarstva, podjetja pa bodo lahko skozi daljše obdobje izobraževanja sledila potencialnim kadrom, jih usmerjala in na ta način prišla do tistega, kar potrebuje trg. Po besedah ministrice dr. Maje Makovec Brenčič je ključno tudi to, da bo dobro in sinhrono deloval trikotnik: dijak – šola – zbornica.

Uvedba vajeništva je, tudi po oceni Evropske komisije, eden ključnih stebrov za zmanjševanje brezposelnosti in socialne izključenosti mladih. Zakon o vajeništvu je zato ključnega pomena tudi z vidika področja trga dela, zmanjševanja brezposelnosti mladih oziroma hitrejšega vključevanja mladih na trg dela. Pri tem je izjemno pomembno, da bo za vajenca, ki se bo praktično usposabljal z delom pri delodajalcu, zagotovljeno varstvo v skladu z delovno pravnimi predpisi. Vajencu bo pripadala tudi nagrada, ki ne bo vplivala na družinske prejemke in socialne transferje družine. Zakon na eni strani prinaša ključen korak pri zmanjševanju brezposelnosti mladih in hitrejšemu vključevanju mladih na trg dela, zagotovljeno je delovno-pravno varstvo vajenca na vajeniškem učnem mestu pri delodajalcu, obenem pa nagrada ne bo slabšala socialnega položaja vajenca in njegove družine.

Vajenec bo imel status dijaka, ki se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa praktično usposablja na vajeniškem učnem mestu. Vključitev v vajeništvo ni obvezna ne za delodajalce ne za dijake.

Vajeništvo se bo začelo poskusno uvajati v šolskem letu 2017/2018. V vajeniški obliki se bo v novem šolskem letu možno izobraževati v štirih programih srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer: mizar (na Šolskem centru Novo mesto in Šolskem centru Slovenj Gradec), kamnosek (na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana), oblikovalec kovin – orodjar (na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad in Šolskemu centru Škofja Loka) in gastronom hotelir (na Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci). V prvih treh letih pričakujemo do 200 vajencev na generacijo.

Vir: MIZŠ, 26. 4. 2017

(Skupno 10 obiskov, 1 današnjih obiskov)