Odbor za svetovno dediščino je na 35. zasedanju v Parizu danes pozno popoldan soglasno uvrstil serijsko nominacijo Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine.
 
Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo izbor 111 od skupno le 1000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah okoli Alp (Švica, Avstrija, Francija, Nemčija, Italija in Slovenija). Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja od 5000 do 500 pred našim štetjem, ki se nahajajo pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih, kar omogoča izjemne pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja. Na podlagi izjemnega bogastva tovrstnih ostankov kolišča podajajo jasno in izčrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi in natančne informacije o njihovem vsakodnevnem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških iznajdbah. Zaradi odličnih možnosti natančnega datiranja ostankov arhitekturnih elementov (analiza letnic z dendrokronologijo) nam kolišča omogočajo razumevanje celotnih prazgodovinskih vasi in njihov nadroben prostorski razvoj v zelo dolgem časovnem obdobju, hkrati podajajo najboljše znane arheološke vire za prazgodovinske naselbine.  
 
Republika Slovenija, je imela doslej na Seznamu svetovne dediščine vpisane samo Škocjanske jame  kot  naravno  vrednoto. V  letih  2009  in  2010  je Odbor  za  svetovno  dediščino  obravnaval skupno serijsko nominacijo Španije, Slovenije in Mehike z naslovom “Živo srebro in srebro. Almadén  in Idrija s San Luis Potosíjem.”, ki ni dobila zadostne podpore za vpis. Odbor je izglasoval odlog vpisa celotne nominacije  s priporočilom, da države ponovno preučijo  in predložijo revidirano nominacijo, kar sta Slovenija in Španija storili januarja letošnjega leta. Skupna nominacija dediščina živega srebra je v postopku evalvacije in bo pred Odborom ponovno junija 2012.
Več na MK, 28. 6. 2011

 

(Skupno 16 obiskov, 1 današnjih obiskov)