Da je biti mlad lepo, ni preveč presenetljiva ugotovitev. Se pa v zadnjem času vse več mladih sooča s težavami pri iskanju zaposlitve. Evropska unija želi zato s programom Mladi v gibanju mladim iskalcem zaposlitve razkriti priložnosti za delo v vseh 27 članicah unije. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj dejavnosti v okviru omenjenega programa, ki vsebuje 28 različnih ukrepov.

Med mlade lahko prištejemo enega izmed petih Evropejcev, pri čemer pa je brezposelnost med njimi dokaj visoka: za tiste pod 25. letom starosti je 20-odstotna, polovica tistih, ki se lahko pohvalijo s službo, pa je zaposlenih za določen čas. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da ima le 31,3 odstotka Evropejcev univerzitetno izobrazbo, medtem ko jih kar 14,4 odstotke šolanja sploh ni končalo.

Kakšen je torej načrt?

Poročilo slovenskega poslanca Milana Zvera (EPP), ki ga je nedavno sprejel odbor Parlamenta za izobraževanje in kulturo, podpira predlagane ukrepe Evropske komisije za:

  1. zmanjševanje osipa: cilj je zmanjšati delež tistih, ki zgodaj opustijo šolanje s 15 na 10 odstotkov do leta 2020
  2. spodbujanje poklicnega izobraževanja in pripravništev: lahko se je strinjati, da univerza ni za vsakogar, vendar to še ne pomeni, da se za uspešen vstop na trg dela ni treba izobraževati. Pripravništva morajo postati bolj privlačna tako za nekvalificirane delavce kot podjetja, menijo poslanci.
  3. povečanje privlačnosti višje izobrazbe: do leta 2020 bi moralo imeti 40 odstotkov Evropejcev diplomo iz višjega izobraževanja. Učni načrti, delovanje univerz in njihovo financiranje je zato treba modernizirati, še posebej v luči dejstva, da bo v letu 2020 tretjina vseh delovnih mest zahtevala visoke kvalifikacije.
  4. uvedbo kartice Mladi v gibanju: s to kartico želi EU mladim olajšati izobraževanje v tujini.
  5. uvedbo potnega lista znanj in spretnosti: ta bo vseboval informacije o tem, za kakšna dela je posameznik usposobljen. Delodajalci po vsej Evropi bodo tako lažje ocenili, ali je iskalec zaposlitve primeren za zasedbo določenega delovnega mesta, kar bo povečalo priložnosti za delo v tujini.
  6. zagon projekta Tvoja prva služba: gre za projekt, katerega cilj je iskalcem prve zaposlitve pomagati najti službo v tujini, če doma niso uspešni. Npr. tam, kjer je povpraševanje po njihovih spretnostih večje, kot v njihovi domači državi.
  7. oblikovanje evropskega observatorija prostih delovnih mest: delovna mesta v EU so na voljo, vendar ta informacija ne pride tako lahko do iskalcev zaposlitve. Zato Komisija predlaga ustanovitev telesa, ki bo spremljalo potrebe po delovni sili po vsej EU.

Vir: Evropski parlament, 28. 4. 2011

(Skupno 14 obiskov, 1 današnjih obiskov)