30. oktobra je izšel letošnji Monitor izobraževanja in usposabljanja (glej izjavo za javnost). Publikacija z enakim imenom in podobno vsebinsko zasnovo je že lani zamenjala dozdajšnja Poročila o napredku (2006–2010/2011) pri doseganju ciljev programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 oziroma 2020. Androulla Vassiliu, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mladino, je tokratno izdajo Monitorja pospremila z izjavo, da je njen vsebinski poudarek na izdatkih za izobraževanje, ki pa niso strošek, temveč vložek. V obdobju resnih finančnih omejitev je učinkovitost vlaganja toliko bolj pomembna, saj je treba z manj sredstvi doseči več – izobraževanje je namreč vse pogosteje omenjano med ključnimi dejavniki uspeha pri uresničevanju močnejše in konkurenčnejše Evrope.

Monitor (Education and Training Monitor 2013) je objavljen v času, ko je tik pred izidom novi program financiranja evropskega sodelovanja v izobraževanju, t.i. Erasmus+. Ta prinaša okrog 40-odstotno povišanje sredstev, ki bodo za obdobje 2014–2020 znašala okrog 14 milijard EUR. Po drugi strani se države članice z Evropsko komisijo dogovarjajo o Evropskih strukturnih in investicijskih skladih 2014–2020. Za politične in strokovne odločitve o vlaganju teh sredstev bo odločilna dobra podatkovna podpora, prav slednjo pa skuša zagotoviti Monitor. V njem so letos predstavljeni evropski rezultati prvega kroga raziskave o zmožnostih odraslih (PIAAC), za oba krovna kazalnika (mlade, ki zgodaj opustijo šolanje ter visokošolske diplomante ) je uporabljena metodologija Joint Assessment Framework (JAF).  Ključne besede, na katere naletimo na mnogih mestih,  so zaposljivost, temeljne zmožnosti, odprta učna okolja, neskladje med ponudbo in povpraševanjem po zmožnostih na trgu dela. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega je Monitor pomemben tudi za področje izobraževanja odraslih. Slednjemu je namenjeno celotno šesto poglavje, ki govori o doseženih zmožnostih pa tudi o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju. Evropska ciljna vrednost (15 %) se z doseženimi 9 % v 2012 izmika, ostaja pa dejstvo, da so med daleč najbolj zagretimi udeleženci visoko izobraženi zaposleni iz starostnega razreda 25-34 let. Tudi Slovenija, ki je imela tradicionalno dobre rezultate na tem področju, je doživela upad tega kazalnika (od 14,2 % v letu 2009 na 13,8 % v 2012). Argumentov in izzivov za naše področje torej ne manjka.

Na ACS bodo izbrane vsebine Monitorja priredili za objavo v InfO-mozaiku, do tedaj pa si lahko ogledate izvirno besedilo ter podrobno poročilo za Slovenijo. Prvič ju dopolnjuje spletno vizualizacijsko orodje, ki za štiri ciljne vrednosti: udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju, delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, zaposljivost diplomantov in visokošolsko izobraževanje omogoča vpogled v stanje posamezne države, primerjavo med njimi ter nadaljnjo razčlenitev podatkov.

Vir: ACS, 5. 11. 2013

(Skupno 9 obiskov, 1 današnjih obiskov)