V četrtek, 12. maja, je Parlament sprejel resoluciji o potrebi po dodatnih sredstvih za evropske programe mobilnosti mladih, vzajemno priznavanje kvalifikacij po celotni Uniji, spodbujanje dialoga med univerzami in podjetji, ter zagotavljanje splošne dostopnosti otroške vzgoje in varstva.

“Financiranja mladinskih in izobraževalnih programov tudi v času gospodarske krize ne bi smeli šteti za strošek, ki ga je treba danes pokriti, temveč za naložbo v prihodnost Evrope,” je eden od poudarkov resolucije, ki jo je predlagal slovenski poslanec Milan Zver (SDS/ELS).

Poslanci pozdravljajo pobudo Komisije Mladi in mobilnost ter podpirajo zastavljeni cilj EU, da vsaj 40 odstotkov mladih dokonča terciarno ali enakovredno (to je visoko in poklicno) izobraževanje. Poleg tega spodbujajo države, da naj okrepijo naložbe v visoko šolstvo v višini vsaj 2 odstotkov BDP. Parlamentarci še pozivajo k tesnejšemu dialogu z mladinskimi organizacijami in so za večjo udeležbo mladih v oblikovanju evropske prihodnosti.

Dodatno prizadevanje za spodbujanje mobilnosti

Resolucija poudarja, da bi bilo treba od leta 2013 naprej povečati naložbe v obstoječe programe mobilnosti in mladinske programe, kot so vseživljenjsko učenje (Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig), Marie Curie, Erasmus Mundus in Mladi v akciji.

Poslanci tudi menijo, da programi mobilnosti ne bi smeli biti na voljo le univerzitetnim študentom, ampak tudi študentom v sistemih poklicnega izobraževanja, učiteljem ter mladinskim delavcem. Resolucija poudarja pomen učenja dveh tujih jezikov v zgodnjem otroštvu ter pomembnost učenja jezikov sosednjih držav in se zavzema za vzajemno priznavanje kvalifikacij, pridobljenih kjerkoli v EU.

Zaposljivost študentov in diplomantov

Parlament zagovarja krepitev sodelovanja med univerzami, središči za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter zasebnim sektorjem, uskladitev univerzitetnih učnih načrtov s potrebami trga dela in posodobitev poklicnega izobraževanja. Visokošolsko izobraževanje ne sme le zagotavljati zaposlitve, ampak tudi gojiti ustvarjalnost in inovativnost mladih ter jim pomagati pri intelektualnem in socialnem razvoju.

V zvezi s temi predlogi bi bilo treba spodbujati odprte univerze, okrepiti rabo interneta v visokošolskem izobraževanju ter prilagoditi univerzitetne urnike zaposlenim študentom. Parlamentarci hkrati poudarjajo potrebo po spodbujanju podjetništva ter zaposlovanja mladih, saj brezposelnost v mladosti za posameznika pomeni zelo veliko tveganje za revščino v dolgoročnem smislu.

Boj proti diskriminaciji in neenakosti

Resolucija se zavzema tudi za dodatno podporo mladim invalidnim osebam, mladim staršem in tistim, ki želijo nadaljevati izobraževanje. Hkrati je treba spodbujati prizadevanja za odpravo neenakosti med spoloma, zlasti podpirati usmeritev deklic v matematične, informacijske, naravoslovne in tehnične predmete, dečke pa v učiteljske, negovalne in socialne poklice.

Splošna dostopnost predšolske vzgoje in varstva

Resolucija, ki jo je pripravila Mary Honeyball (S&D, UK), pa poziva k oblikovanju evropskega okvirja za ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo. Te storitve bi morale biti splošno dostopne vsem staršem in otrokom, ne glede na njihov socialni izvor ali finančne razmere. Države članice so pozvane, da naj uvedejo obvezno leto predšolske vzgoje in zagotovijo dodatne svetovalne storitve za starše.

Poslanci še poudarjajo, da morajo države članice priznati poklicne kvalifikacije osebja, ki dela s predšolskimi otroki in jim zagotoviti ustrezno usposabljanje. Vse kvalificirano osebje naj bi bilo plačano kot osnovnošolski učitelji, pri storitvah ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo pa morali biti v celoti soudeleženi vse osebje, starši in kolikor mogoče tudi otroci.

Parlament je resolucijo sprejel s 506 glasovi za, 27 proti in 55 vzdržanimi glasovi.

Vir: Evropski parlament, 12. 5. 2011

(Skupno 12 obiskov, 1 današnjih obiskov)