Stopnja brezposelnosti mladih v Evropski uniji je skoraj 23 %, hkrati pa za več kot dva milijona delovnih mest ni primernih kandidatov. V Evropi je potreben resen razmislek o tem, kako naj sistemi izobraževanja in usposabljanja zagotovijo spretnosti, potrebne na trgu dela. V času obsežnih varčevalnih ukrepov in omejevanja sredstev za izobraževanje je ta izziv še večji. Evropska komisija danes predstavlja novo strategijo z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju, s katero države članice spodbuja k takojšnjemu ukrepanju, da bodo mladi pridobili spretnosti in kompetence, ki jih trg dela potrebuje in s katerimi bodo doseženi cilji glede rasti in zaposlovanja.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je povedala: Pri ponovnem razmisleku o izobraževanju ne gre samo za vprašanje denarja. Čeprav drži, da je treba v izobraževanje in usposabljanje vlagati več, je jasno tudi, da moramo posodobiti izobraževalne sisteme, da se bodo prožneje odzivali na resnične potrebe današnje družbe. Trajnostna rast v Evropi se bo nadaljevala samo, če bo dovolj visoko usposobljenih ljudi z raznovrstnimi spretnostmi, ki bodo prispevali k inovacijam in podjetništvu. Pri tem so ključne učinkovite in dobro usmerjene naložbe, vendar ciljev ne bo mogoče doseči z zmanjšanjem proračunskih sredstev za izobraževanje.

V sporočilu o ponovnem razmisleku o izobraževanju Komisija poziva k temeljiti spremembi izobraževanja z večjim poudarkom na učnih rezultatih – znanju, spretnostih in kompetencah učencev in študentov. Zgolj udeležba v izobraževanju ne zadostuje več. Poleg tega je treba znatno izboljšati pismenost in spretnosti računanja ter razviti ali okrepiti tudi podjetniške spretnosti in samoiniciativnost (glej IP/12/1224 o pozivu k večjemu poudarku na novih spretnostih v šolah).

Za boljšo prilagoditev izobraževanja potrebam študentov in trga dela je treba prilagoditi in posodobiti metode ocenjevanja. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije ter odprtih virov izobraževanja mora postati bolj razširjena v vseh učnih okvirih. Tudi učitelji se morajo redno usposabljati in posodabljati svoje spretnosti. Komisija prav tako poziva države članice, da utrdijo povezave med izobraževanjem in delodajalci, podjetja privabijo v razrede in mladim dajo priložnost, da se z učenjem ob delu spoznajo z zaposlitvijo. Ministre za šolstvo EU pa se spodbuja, da na nacionalni in evropski ravni okrepijo sodelovanje na področju učenja ob delu.

Med drugimi predlaganimi ukrepi so novi cilji glede učenja jezikov, smernice za ocenjevanje in razvoj podjetniškega izobraževanja ter analiza učinka na ravni EU o uporabi IKT in odprtih virov izobraževanja v izobraževanju, ki bo leta 2013 podlaga za novo pobudo o odpiranju izobraževanja za največji možen izkoristek IKT pri učenju.

Vir: Evropska komisija, 20. 11. 2012

(Skupno 20 obiskov, 1 današnjih obiskov)