Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja je z dne 15. 10. 2013 objavljena naslednja novica v povezavi s slabimi prehranjevalnimi navadami in naraščajoči debelosti otrok in mladostnikov. 2371-7208

“Vsako leto 16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) je ob letošnji obeležitvi izbrala slogan »Uspešni prehranski sistemi zagotavljajo zdravje ljudi«, s katerim želi opozoriti na visoke stroške in bremena, ki jih nosi družba zaradi slabih prehranjevalnih navad in vseh njihovih posledic. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) pa želimo ob letošnji obeležitvi opozoriti na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji. Gre za vse večji javnozdravstveni problem pri nas, saj imajo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije otroci v Sloveniji enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže. Čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni

»Debelost tudi v Sloveniji postaja velik javnozdravstveni problem, ki zmanjšuje dolžino in kakovost življenja s pojavom različnih obolenj. Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, z nastankom povišanega krvnega tlaka, ter boleznimi srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z IVZ. »V Sloveniji ugotavljamo trend naraščanja debelosti pri vseh starostnih skupinah. Z analizo trendov raziskav »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001 – 2004 – 2008 – 2012« smo ugotovili, da se delež debelosti pri odraslih prebivalcih povečuje. V letu 2004 se je delež debelosti v primerjavi z letom 2001 rahlo znižal, vendar se je v letu 2008 in 2012 spet povečal, predvsem zaradi naraščanja debelosti pri moških. Delež debelih in trend naraščanja je pomembno višji pri moških, pri ženskah ostaja v vseh letih raziskav približno enak. Raziskava je pokazala, da na stanje prehranjenosti vplivata izobrazba in družbeni sloj. Ugotovili smo sicer naraščanje deleža debelih pri vseh izobrazbenih skupinah in družbenih slojih, bistveno višji delež debelih pa opažamo pri preiskovancih nižjih družbenih slojev in z nižjo stopnjo izobrazbe. Delež debelih se na vseh območjih Slovenije povečuje, višji pa je v vzhodnem delu države.« je poudarila dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ.

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da imajo otroci v Sloveniji enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže. »Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se otroci in mladostniki že srečujejo s težavami uravnavanja telesne teže in tudi z boleznimi gibal. Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC) in presega povprečje vrstnikov vseh vključenih držav v raziskavo,« je povedala Vida Fajdiga Turk z IVZ in dodala: »Čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Prav tako lahko vplivata na slabšo samopodobo in s tem posledično tudi na slabše duševno zdravje«. Debelost v otroštvu in mladostništvu torej predstavlja tveganje za debelost v odrasli dobi in s tem povezanih posledic.

Pri telesni teži otrok je potrebno poudariti, da je njihova telesna teža stabilna, če otrok zaužije toliko energije, kot jo porabi. »Če je energijski vnos višji od porabe, praviloma pride do povečanja telesne teže, zato je še kako pomembna zadostna telesna aktivnost. Raziskave kažejo, da se naši otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo in posegajo po energijsko gosti in hranilno revni hrani. Tako je omenjena raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju iz leta 2010 pokazala, da sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa kar pet odstotkov mladostnikov,« je ugotovitve predstavil mag. Matej Gregorič z IVZin nadaljeval: »Sladkane pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali kar dve tretjini mladostnikov. Za fante je značilno, da bolj posegajo po sladkanih pijačah, medtem ko dekleta bolj uživajo po sladkarijah. Na podlagi rezultatov tako ugotavljamo, da uživanje sladkanih pijač pri otrocih in mladostnikih predstavlja v Sloveniji velik problem. Mednarodne primerjave omenjene raziskave namreč kažejo, da se slovenski mladostniki uvrščajo v sam vrh Evropske unije po količini zaužitih sladkih pijač, kar je lahko zaskrbljujoče.«

Po podatkih Fakultete za šport (2011) se neustrezna prehranjenost otrok in mladostnikov kaže tudi na njihovi gibalni učinkovitosti, saj podhranjenost in prekomerna hranjenost, predvsem pa debelost vodijo v slabšo gibalno učinkovitost. Ustrezna telesna dejavnost v tem obdobju je nujna za zadostno ustvarjanje mišične mase.

Z novo strategijo do boljših rezultatov

V letu 2005 smo v Sloveniji sprejeli prvi Nacionalni program prehranske politike od 2005 do 2010, dve leti za tem pa še Nacionalni program telesne dejavnosti za zdravje 2007-2013. »Oba strateška dokumenta sta že bila usmerjena v zmanjševanje problematike debelosti, še bolj pa se temu posveča nova strategija z naslovom Prehrana in telesna dejavnost za zdravje za obdobje 2013–2023. Dokument, ki je v zaključnem usklajevanju in nadaljuje dobro zastavljeno delo na tem področju v Sloveniji, bo tudi v prihodnje temeljil na širokem medresorskem sodelovanju. Večji poudarek bo predvsem na vzpostavitvi ustreznih komunikacijskih kanalov na vseh ravneh ter na ukrepih in aktivnostih, ki bodo prvenstveno prispevali k zmanjševanju nepravičnih neenakosti v zdravju,« je povedala dr. Mojca Blenkuš Gabrijelčič z IVZ, ki pričakuje, da bi v okviru nove strategije nastal niz konkretnih ukrepov za celostno in sistemsko vzpostavitev pogojev za zdrav življenjski slog, skupaj z zdravimi prehranjevalnimi in gibalnimi navadami. S tem bi namreč omogočili družbo zdravih posameznikov, družin in skupnosti.”

(Skupno 15 obiskov, 1 današnjih obiskov)