S sprejetjem ljubljanskega akcijskega načrta se je v Cankarjevem domu v Ljubljani končal tridnevni svetovni kongres o prosto dostopnih izobraževalnih virih, ki se ga je udeležilo več kot 500 udeležencev iz 107 držav, med njimi tudi 15 ministrov, pristojnih za področje izobraževanja oziroma visokega šolstva. Kongres so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport organizirali skupaj z UNESCO.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je v zaključnem nagovoru napovedala, da si bo Slovenija prizadevala za izpolnjevanje akcijskega načrta. Ministri s področja izobraževanja oziroma njihovi predstavniki iz 20 držav, ki so se v sklopu kongresa tudi sestali na okrogli mizi, so podpisali tudi posebno izjavo, v kateri so se na vladnih ravneh zavezali, da bodo nadaljevali z razvojem področja prosto dostopnih izobraževalnih virov, predvsem na področju opolnomočenja učiteljev, razvoja novih vsebin, ki temeljijo na kakovosti, izmenjav dobrih praks in predvsem koalicij, ki bodo doprinesle k temu, da bomo lahko širom po svetu v resnici naredili znanje bolj dostopno in vključujoče.

Slovenija je dala pobudo za oblikovanje dinamične koalicije, ki bi bila jedro svetovne koalicije. Dobili smo že privolitev Malte, računamo na Japonsko, Irsko, Hrvaško, ki je tudi zelo aktivna, in na nekatere države z drugih kontinentov, kot so Kanada, verjetno Nigerija oziroma druge države, ki želijo res pospešiti razvoj na tem področju predvsem zaradi dostopnosti znanja, je med drugim v izjavi za medije dejala Makovec Brenčičeva.

Ljubljanski akcijski načrt med drugim vključuje aktivnosti za opolnomočenje učiteljev ter ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti prosto dostopnih izobraževalnih virov. Priporočila, vključena načrt, so oblikovana na podlagi šestih regionalnih posvetov, spletnega posvetovanja in razprav na pravkar končanem kongresu.

Prosto dostopni izobraževalni viri lahko pripomorejo k doseganju cilja zagotavljanja vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja ter spodbujanja vseživljenjskega učenja, ki je eden od ciljev trajnostnega razvoja. Da pa bi ti viri lahko dosegli svoj potencial, morajo biti bolj integrirani v izobraževalne politike in prakse na vseh stopnja, od predšolske do vseživljenjskega učenja, je zapisano v akcijskem načrtu.

Med izzivi na področju prosto dostopnih izobraževalnih virov so med drugim našteti: opolnomočenje vseh njihovih uporabnikov, še zlasti učiteljev, ki se morajo zavedati, kako lahko prosto dostopni izobraževalni viri povečajo dostop do znanja in tudi znižajo stroške.

Glede jezikovne in kulturne raznolikosti ljubljanski akcijski načrt predvideva, da morajo biti prosto dostopni izobraževalni viri na voljo v različnih jezikih in prilagojeni kulturnim okoliščinam. Prav tako morajo biti prosto dostopni viri dostopni vsem, in sicer v oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, ne glede na starost, socialno-ekonomski status, kraj bivanja in druge okoliščine.

Pomočnik generalnega direktorja za izobraževanje pri UNESCO Qian Tang, ki je kongres označil za zelo produktivnega, je v zaključnem govoru poudaril pomen prosto dostopnih izobraževalnih virov za države v razvoju, še posebej v Afriki, in za ljudi, ki živijo na odročnih območjih. Prav tako je opozoril, da morajo biti viri oblikovani tako, da upoštevajo enakost med spoloma. Tang je pozval tudi k sodelovanju z zasebnim sektorjem, predvsem s tehnološkimi podjetji, ki morajo po njegovih besedah razumeti, kakšne so potrebe na področju prosto dostopnih izobraževalnih virov, da bodo lahko razvili primerna orodja.

 

Vir: MIZŠ, 20. 9. 2017

(Skupno 7 obiskov, 1 današnjih obiskov)