Vlada Republike Slovenije je na seji 21. januarja določila besedilo odgovora na pisno poslansko pobudo poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s širjenjem italijanskih osnovnih šol v Republiki Sloveniji ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije gospod Zmago Jelinčič Plemeniti je preko predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavla Gantarja, na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko pobudo zvezi s širjenjem italijanskih osnovnih šol v Republiki Sloveniji.

Vlada Republike Slovenije odgovarja, da je bila javna mreža manjšinskih vrtcev in šol na narodnostno mešanem območju cone A in B bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja določena z Londonskim sporazumom, ki sta ga tedanja SFRJ in Italijanska republika podpisali 5. oktobra 1954. Sporazum opredeljuje tudi natančen seznam manjšinskih vrtcev in šol na tem območju. Obe strani sta se z Osimskim sporazumom  (Osimo, november 1975) zavezali, da bosta ohranili  do tedaj že dosežene pravice. Republika Slovenija je mednarodne obveze vgradila v svojo zakonodajo. Leta 2001 je bil sprejet Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS št. 35/01). Zakon, ki v 10. členu opredeljuje javno mrežo vrtcev in šol,  določa, da javni vrtci in šole z italijanskim učnim jezikom in javni dvojezični vrtci in šole, ki so bili ustanovljeni pred uveljavitvijo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (leta 1996), sestavljajo javno mrežo vrtcev in šol za potrebe italijanske in madžarske narodne skupnosti. Navedena javna mreža vrtcev in šol se lahko spreminja le s soglasjem vlade in samoupravnih narodnih skupnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti v Republiki Sloveniji.

Na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri delujejo naslednji vrtci: vrtec pri OŠ Dante Alighieri v Izoli, vrtec La  Cocinella s sedežem v Luciji in vrtec Delfino Blu s sedežem v Kopru. Vrtci imajo svoje enote v vseh krajih, kjer delujejo osnovne šole oziroma njihove podružnične šole. Osnovne šole z italijanskim učnim jezikom delujejo v občinah Izola, Koper in Piran. V vsaki občini je po ena matična  osnovna šola, v manjših krajih pa so njihove podružnice. Te šole so: Osnovna šola Dante Alighieri Izola; Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vechio Koper, ki ima podružnice v Semedeli, Bertokih in Hrvatinih in Osnovna šola Vincenzo de Castro Piran spodružnice v Luciji, Sečovljah in Strunjanu. Podružnica v Strunjanu začasno miruje. Na tem območju delujejo tudi tri srednje šole z italijanskim učnim jezikom, in sicer Gimnazija Antonio Sema v Piranu, Gimnazija Gian Rinaldo Carli v Kopru in Srednja šola Pietro Coppo Izola. V vseh treh  občinah  (Izola, Piran, Koper) delujejo tudi vrtci in šole s slovenskim učnim jezikom.

Starši lahko sami izberejo vrtec ali šolo, v katero bodo vpisali svoje otroke. V okviru obveznega izobraževanja imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno ali začasno prebiva. Podlaga za določitev šolskega okoliša oziroma območja podružnice šole so prostorski okoliš, naselje ali krajevna skupnost. Če je v lokalni skupnosti samo ena šola, je šolski okoliš celotno območje lokalne skupnosti. Šolski okoliši morajo biti oblikovani tako, da pokrivajo celotno območje države in se ne prekrivajo oziroma med njimi ni praznin.

Na narodno mešanem območju se določi šolski okoliš v skladu z Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Zakon določa, da je šolski okoliš osnovne šole z italijanskim učnim jezikom območje, ki je v statutu lokalne skupnosti, na območju katere ima osnovna šola sedež, določeno kot narodnostno mešano območje. V ustanovitvenem aktu osnovne šole se kot šolski okoliš lahko določi tudi območje celotne občine. Če je za potrebe narodne skupnosti ustanovljenih več šol, se v ustanovitvenem aktu določi šolski okoliš za vsako šolo. Če ima osnovna šola z italijanskim učnim jezikom podružnico, se v ustanovitvenem aktu določi tudi območje podružnice. Šolski okoliš lahko sega tudi na območje več lokalnih skupnosti.

Zakon staršem na narodnostno mešanem območju torej omogoča, da se sami odločijo, ali bodo svojega otroka vpisali v vrtec ali šolo s slovenskim ali italijanskim učnim jezikom.
Madžarska in italijanska narodna skupnost v Sloveniji uživata visoko zaščito, ki jo nameravamo ohraniti tudi v bodoče, ob morebitnem razmišljanju o širitvi pravic pa je treba vzpostaviti celosten političen pristop, ki bo zajel vse sektorje in bo vključeval celoten slovenski kulturni prostor. Ob tem je treba upoštevati tudi ravnovesje med pravicami večine in manjšine.

Ena izmed možnosti je lahko tudi pobuda Slovenije Evropski skupnosti, da se regionalne manjšine, ki živijo na istem območju, obravnavajo na enak način, ne glede na državo, v kateri živijo (npr. na območjih, kjer živita slovenska manjšina in italijanska narodna skupnost naj se ustvarja skupna manjšinska politika).

Vlada Republike Slovenije namenja posebno pozornost uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Republiki Italiji. Eden on načinov uveljavljanja pravic in spoštovanja obveznosti po mednarodnih pogodbah so uradni pogovori s pristojnimi italijanskimi oblastmi tako na državni kot tudi lokalni ravni, ki so v tem mandatu že stalnica.

Prav tako pa Republika Slovenija preko Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu namenja za dejavnosti slovenske narodne skupnosti znatna vsakoletna finančna sredstva in se dejavno vključuje v reševanje aktualnih problemov skupnosti, kot tudi v nove razvojne izzive skupnosti.

Urad je pri italijanskih sogovornikih večkrat izrazil zaskrbljenost, da bi utegnilo nespoštovanje obveznosti italijanske republike kljub temu, da Slovenija aktivno pomaga pri reševanju nastalih zapletov, ogroziti vitalne interese slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Urad si še posebej prizadeva za sprejem ukrepov, ki bi prispevali k izboljšanju slabega finančnega položaja slovenske skupnosti zaradi neizpolnjevanja obvez Republike Italije. Slabši finančni položaj slovenske narodne skupnosti bi namreč lahko prispeval k pospešenemu zapiranju vitalnih slovenskih institucij za pripadnike skupnosti, tudi na kulturnem področju. V takšni situaciji se je znašlo tudi Slovensko stalno gledališče, ki sicer sodi v sklop italijanskih gledališč, njegovo delovanje pa je pomembno tudi za slovenski kulturni prostor. Zato je Urad aktivno pristopil k reševanju situacije Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je pred kratkim začel novo gledališko sezono. Urad je iz razpoložljivih sredstev namenil 257.000 EUR sredstev.

S težavami se soočajo tudi v slovenskih otroških jasli, ki delujejo v okviru dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu. Gre za zasebne jasli in kot take ne prejemajo nobene finančne pomoči s strani občine Trst. Jasli s svojim kvalitetnim vzgojno-izobraževalnim programom ne zadoščajo povpraševanju, bistveno pa prispevajo k ohranjanju slovenske kulture, jezika in identitete že v predšolski vzgoji. Urad je v letu 2009 jaslim namenil 50.000 EUR dodatne finančne pomoči, poleg rednega vsakoletnega osnovnega financiranja Dijaškega doma v Trstu.

Urad podpira gospodarsko čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo, saj so dobra gospodarska razvitost in navezani dobri med sosedski stiki pogoj za blagostanje vseh prebivalcev obmejnega območja. Na Uradu smo organizirali srečanje predstavnikov Gospodarskega foruma slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji – Julijski Krajini in v novem letu načrtujemo številne dejavnosti, ki bodo spodbudile vključevanje obmejnih občin v projekte. Trenutno so vsi upi na prioritetnem projektu »Jezik -Lingua«.

Urad bo tudi v prihodnje tesno sodeloval s krovnima organizacijama SKGZ in SSO in tudi drugimi dejavniki znotraj slovenske skupnosti v italijanski republiki ter pristojnimi slovenskimi institucijami. Le na podlagi dobrega in usklajenega sodelovanja znotraj slovenske narodne skupnosti in s pristojnimi slovenskimi institucijami je mogoče učinkovito delovati in, v dialogu z italijansko stranjo, tudi najti ustrezne rešitve za ohranitev slovenskih institucij v Italiji.

Vir>>Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 65. seji, 21. januarja 2010

(Skupno 16 obiskov, 1 današnjih obiskov)