Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je bila 22. novembra seja Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, na katerem je predsednik, prof. dr. Janko Muršak podal odstopno izjavo s funkcije predsednika zaradi predvidenih sistemskih rešitev na področju višjega strokovnega izobraževanja. Po seji sta izjavi za medije podala dr. Muršak in vodja sektorja za višješolsko izobraževanje MIZŠ Boštjan Zgonc.
Boštjan Zgonc je poudaril, da se je pri opredeljevanju z zakonom določenih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati predavatelji višjih strokovnih šol tehtalo med ciljem, da se v študijski proces vključujejo strokovnjaki iz delovnega okolja, ki študentom lahko prenašajo najnovejše izkušnje, niso pa pripravljeni svojega delovnega področja opustiti in ga zamenjati za delo v vzgoji in izobraževanju, in med zahtevo, ki sicer velja na področju vzgoje in izobraževanja, da imajo vsi strokovni delavci, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu, tudi pedagoško andragoško izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za izpopolnjevanje na ustrezni fakulteti (na Filozofski fakulteti). Prevladalo je stališče, ki so ga izrecno podprli v Združenju delodajalcev Slovenije, v Skupnosti višjih strokovnih šol Slovenije, v Sindikatu vzgoje in izobraževanja in v strokovnem svetu, da je prenos izkušenj iz delovnega okolja s strani vrhunskih strokovnjakov vrednota, ki ima prednost pred formalno pedagoško andragoško izobrazbo. Še zlasti, ker morajo tudi ti strokovnjaki izkazovati vidne dosežke tudi na pedagoškem področju, pri drugem imenovanju pa tudi obvezno mnenje študentov o njihovem izobraževalnem delu.
Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje je o gradivu za spremembe in dopolnitve Zakona o višjem strokovnem izobraževanju razpravljal večkrat, je dejal Boštjan Zgonc. Večino predlaganih sprememb je podprl, glede obeh vprašanj, ki jih dr. Muršak navaja za razlog za svoj odstop pa je strokovni svet zavzel drugačna stališča od svojega predsednika. Glede imenovanja komisije s strani strokovnega sveta so bila mnenja sicer deljena, a večina članov strokovnega sveta je podprla predlog, da komisijo imenuje strokovni svet, glede pedagoško andragoške izobrazbe, ki ne bi bila več formalni pogoj za imenovanje predavateljev, ki so sicer zaposleni izven vzgoje in izobraževanja, pa se je s predlagano rešitvijo strinjala velika večina strokovnega sveta.
V razpravah sta bili enakovredno obravnavani obe možnosti, da komisijo za akreditacijo imenuje Vlada in da jo imenuje strokovni svet. Prevladalo je stališče, da gre za komisijo, ki bo odločala o izrazito strokovnih vprašanjih – na primer o skladnosti višješolskih študijskih programov z izhodišči za pripravo študijskih programov in s tem o skladnosti s poklicnimi standardi, na katerih mora študijski program temeljiti, o ustreznosti referenc predavateljev (strokovnih in pedagoških), ki bodo študijski program izvajali. Zato je bolje, da tako komisijo na predlog različnih interesnih skupin (zbornic, sindikatov študentske organizacije, ministrstev) imenuje strokovni svet kot pa Vlada, saj je Vlada v vsakem primeru politični organ, strokovni svet pa izrazito ne, je sklenil Boštjan Zgonc.
Vir: MIZŠ, 22. 11. 2013