Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je bila 22. novembra seja Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, na katerem je predsednik, prof. dr. Janko Muršak podal odstopno izjavo s funkcije predsednika zaradi predvidenih sistemskih rešitev na področju višjega strokovnega izobraževanja. Po seji sta izjavi za medije podala dr. Muršak in vodja sektorja za višješolsko izobraževanje MIZŠ Boštjan Zgonc.

Boštjan Zgonc je poudaril, da se je pri opredeljevanju  z zakonom določenih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati predavatelji višjih strokovnih šol tehtalo med  ciljem, da  se v študijski proces vključujejo strokovnjaki iz  delovnega okolja, ki študentom lahko prenašajo  najnovejše izkušnje, niso  pa  pripravljeni svojega delovnega področja opustiti in ga zamenjati za  delo v vzgoji in izobraževanju, in med  zahtevo, ki sicer velja na področju vzgoje in izobraževanja, da imajo  vsi  strokovni delavci, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu, tudi pedagoško andragoško izobrazbo, pridobljeno  po študijskem programu za izpopolnjevanje na ustrezni fakulteti  (na  Filozofski fakulteti).  Prevladalo je  stališče, ki so ga izrecno podprli  v Združenju delodajalcev Slovenije, v Skupnosti višjih strokovnih šol Slovenije, v  Sindikatu vzgoje in izobraževanja in v strokovnem svetu, da je  prenos  izkušenj iz delovnega okolja   s strani vrhunskih strokovnjakov  vrednota, ki  ima prednost pred formalno pedagoško andragoško izobrazbo. Še zlasti, ker morajo tudi  ti strokovnjaki izkazovati vidne dosežke tudi na pedagoškem področju, pri drugem imenovanju pa tudi  obvezno mnenje študentov o njihovem izobraževalnem delu.

Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje je o gradivu za spremembe in dopolnitve Zakona o višjem strokovnem izobraževanju razpravljal večkrat, je dejal Boštjan Zgonc. Večino predlaganih sprememb je podprl,  glede  obeh vprašanj, ki jih dr. Muršak  navaja  za razlog za svoj odstop pa je strokovni svet zavzel drugačna stališča od svojega predsednika.  Glede  imenovanja komisije s strani strokovnega sveta so bila mnenja sicer deljena, a  večina članov strokovnega sveta  je podprla  predlog, da komisijo imenuje  strokovni svet, glede  pedagoško andragoške izobrazbe, ki  ne bi bila več formalni pogoj za imenovanje predavateljev, ki so sicer zaposleni izven vzgoje in izobraževanja, pa se je s predlagano rešitvijo strinjala velika večina strokovnega sveta.

V razpravah  sta bili  enakovredno obravnavani  obe možnosti, da komisijo za akreditacijo imenuje Vlada in da jo imenuje  strokovni svet. Prevladalo je stališče, da gre za komisijo, ki bo odločala o izrazito strokovnih vprašanjih – na primer o skladnosti  višješolskih študijskih programov z izhodišči za pripravo študijskih programov in s tem o skladnosti s poklicnimi standardi, na katerih mora  študijski program temeljiti, o  ustreznosti referenc predavateljev  (strokovnih in pedagoških), ki bodo študijski program izvajali. Zato je bolje, da tako komisijo na predlog  različnih interesnih skupin (zbornic, sindikatov študentske organizacije, ministrstev) imenuje strokovni svet kot pa  Vlada, saj je Vlada v vsakem primeru politični organ, strokovni svet pa izrazito ne, je sklenil Boštjan Zgonc.

Vir: MIZŠ, 22. 11. 2013

(Skupno 75 obiskov, 1 današnjih obiskov)