Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zavračajo očitke Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da je Zakon o malem delu škodljiv in ponovno poudarjajo, da malo delo za vse skupine, ki ga bodo lahko opravljale, predstavlja dodaten zaslužek. Študenti, brezposelni in upokojenci imajo svoj status skupaj s svojimi pravicami in prejemki (denarna nadomestila, pokojnine,…) zagotovljen že na drugi osnovi – možnost malega dela jim, če ga bodo želeli opravljati, prinaša samo dodaten dohodek. V mnogih primerih bo malo delo vodilo tudi do redne zaposlitve pri delodajalcu.

Zakon o malem delu:

  • ne bo povečal obsega negotovih oblik dela, temveč bo omejil sedanje študentsko delo in neformalno delo brezposelnih in upokojencev, ki ga bodo delodajalci zato morali ponuditi tudi v obliki delovnega razmerja,
  • ne bo negativno vplival na ceno dela, saj za razliko od študentskega dela, kjer ni spodnje cene, uvaja najnižjo ceno dela 4 EUR na uro,
  • določa zelo restriktivne omejitve, ki bodo v največji možni meri onemogočale veriženje in delitev delovnih mest, kar se dogaja v Avstriji in Nemčiji, ki pri malem delu ne poznata nobenih omejitev za delodajalce in delavce; nekateri delodajalci so zdaj tudi do 7 % delovnih ur opravili s študentskim delom, omejitve v tem zakonu pa so v odvisnosti od velikosti delodajalca do 2 % ali manj – delodajalci bodo prav zaradi omejitev v tem zakonu primorani zaposlovati v večji meri kot do zdaj,
  • omogoča brezposelnim stik s trgom dela, ki je zanje zelo pomemben za ohranitev delovnih navad, povezav z delodajalci in pridobivanje novih veščin in znanj; program aktivne politike zaposlovanja – Usposabljanje na delovnem mestu, kjer brezposelni do 2 meseca sodelujejo z delodajalci v obliki usposabljanja, v več kot 50 % pripelje do redne zaposlitve; menimo, da bo velikokrat tudi tukaj tako,
  • uvaja enotno evidenco, obveznost predhodne potrditve napotnice in daje možnosti inšpekciji, da je z vpogledom v enotno evidenco vnaprej seznanjena, kdo pri kom opravlja malo delo, zato bo nadzor na terenu bistveno bolj učinkovit, kazni in prepoved opravljanja malega dela za vse udeležene (delodajalca, tistega, ki je posodil napotnico) pa so visoke,
  • ni namenjen posebej le eni skupini državljanov, temveč pod enakimi pogoji vsem, ki že imajo zagotovljeno socialno varnost na drugi podlagi; tudi delovno razmerje oziroma zaposlitev ni namenjena neki posebni skupini ljudi, temveč vsem pod enakimi pogoji,
  • ob tem pa zakon uvaja medgeracijsko solidarnost, saj bodo s svojim delom za štipendije in študentske domove prispevali tudi upokojenci in brezposelni.

Z zakonom o malem delu izgubljajo predvsem posredniki na trgu dela (sedanji študentski servisi), saj bodo v bodoče to delo opravljali koncesionarji, izbrani na javnem razpisu, na neprofitni osnovi, v ta namen pa bo namenjenih do 60 % manj sredstev kot do zdaj (2 % namesto 4,5 %), pri čemer bo presežek namenjen za državne štipendije. Manj sredstev bo prejela tudi Študentska organizacija Slovenije (2% namesto 4,5% kot do zdaj), saj bo več sredstev namenjenih neposredno za dejavnosti mladih, prejemniki pa bodo izbrani na javnem razpisu, kar zagotavlja večjo transparentnost, kot smo ji bili priča do zdaj.

Vir: MDDSZ, 15. 11. 2010

(Skupno 14 obiskov, 1 današnjih obiskov)