Na spletišču ministrstva za izobraževanje je z dne 15. 7. 2014 objavljeno sporočilo za javnost o odzivu MIZŠ na razveljavitev določb ZEKom-1 o hrambi podatkov.

Ustavno sodišče (US) je z odločbo št. U-I-65/13-19 z dne 3. 7. 2014 razveljavilo člene Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o (obvezni) hrambi v ZEKom-1 taksativno naštetih komunikacijskih podatkov s strani operaterjev za namene pridobivanja podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek, za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kakor jih določa zakon, ki ureja slovensko obveščevalno – varnostno agencijo, in za obrambo države, kakor jih določa zakon, ki ureja obrambo države. US je ureditev prepoznalo kot nesorazmeren poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov, operaterjem pa naložilo uničenje zbranih podatkov v okviru določitve načina izvršitve svoje odločbe.

US je tako odločilo po tem, ko je Sodišče Evropske unije (SEU) Direktivo o hrambi podatkov z odločbo z dne 8. aprila 2014 razglasilo za neveljavno zaradi nespoštovanja načela sorazmernosti. Z razglasitvijo Direktive o hrambi podatkov za neveljavno (kot to ugotavlja tudi US) je odpadla obveznost države članice, da zahteve iz te direktive prenese v nacionalni pravni red. Kot je zapisalo tudi US, je ureditev, kot jo določa ZEKom-1 v poglavju o hrambi podatkov, bila predvidena le zaradi prenosa zahtev Direktive o hrambi podatkov v nacionalni pravni red in je v praktično nespremenjeni obliki (razen skrajšanja roka za hrambo podatkov) bila v veljavi več kot 7 let, saj je bila uvedena že s prej veljavnim Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom).

V teh okoliščinah na MIZŠ menimo, da je pred morebitnim ponovnim urejanjem tako občutljive problematike v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije, smiselno počakati na morebitni odziv EU zakonodajalca, ki pa bo moral najprej upoštevati kriterije že omenjene sodbe SEU. To bi zagotovilo, da nacionalna ureditev na tem področju ne bi odstopala od usklajenih rešitev na EU nivoju. Ker ureditev hrambe podatkov prinaša za operaterje tudi obremenitve, naj bi bile le-te po našem mnenju na ozemlju EU primerljive, da se zagotovijo tudi primerljivi konkurenčni pogoji njihovega delovanja na trgu. Tako menimo kljub načelnim možnostim ureditve hrambe podatkov le v nacionalni zakonodaji, kot to še vedno dopušča veljavna Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.

US v odločbi od operaterjev (po objavi v Uradnem listu) zahteva takojšnje uničenje vseh podatkov, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb ZEKom-1. V zvezi s tem pojasnjujemo, da MIZŠ ni pristojno za dajanje podrobnejših navodil, niti nima nadzornih pristojnosti nad varstvom osebnih podatkov, saj gre za pristojnost Informacijskega pooblaščenca (IP). Operaterjem ob tem zgolj svetujemo, da uničenje podatkov, kot to zahteva odločba US, skrbno dokumentirajo za potrebe morebitnih postopkov nadzora s strani pristojnega organa (IP).

(Skupno 10 obiskov, 1 današnjih obiskov)