Slovenija ima v tej finančni perspektivi 2014–2020 na voljo 3,068 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki jih lahko koristi do leta 2023.
Evropska kohezijska politika se v Sloveniji izvaja s pomočjo dveh strukturnih skladov (Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj) in Kohezijskega sklada. To so tisti skladi, ki so v domeni Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Član Evropskega računskega sodišča (ERS) Samo Jereb pa v svojem komentarju ob predstavitvi letnega poročila Evropskega računskega sodišča pri oceni porabe evropskih sredstev ne govori zgolj o uspešnosti države pri črpanju evropskih sredstev iz omenjenih skladov, ampak o uspešnosti črpanja evropskih sredstev na splošno – torej o črpanju sredstev tudi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, za katera skrbi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V SVRK poleg tega poudarjamo, da se ocena slovenskega člana ERS nanaša na leto 2018 in samo na zadnjo, končno fazo porabe evropskih sredstev – to je na zahteve za povračilo evropskega denarja iz bruseljske blagajne. Zanemarja pa vse ostale faze izvajanja kohezijske politike v Sloveniji, ki so v polnem teku in bodo omogočile, da bomo evropska kohezijska sredstva počrpali v celoti.
Izvajanje projektov in programov je zdaj polnem teku. Od januarja 2014 do konca avgusta 2019 je bilo izdanih za 2,52 milijardi evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar je 82 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca avgusta na terenu izvajalo za 2,02 milijarde evrov oziroma 66 odstotkov programov in projektov, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih nekaj več kot 851 milijonov evrov, kar je 28 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija je do konca avgusta 2019 Evropski komisiji posredovala za 779 milijonov evrov zahtevkov za plačila oziroma 25 odstotkov razpoložljivih sredstev, konec septembra pa se je ta številka dvignila na 812 milijonov evrov oziroma 26,4 odstotkov.
V SVRK ocenjujemo, da je stanje v prvih dveh fazah izvajanja (izdane odločitve o podpori in usmeritev predvidenih sredstev v programe in projekte) zadovoljivo, dodatno pa se je treba osredotočiti na fazo izplačil iz proračuna. Na eni strani je treba spodbuditi izvajanje posameznih projektov in programov na terenu, da bodo lahko za izvedene aktivnosti izdajali račune, na drugi pa pospešiti njihovo potrjevanje na ministrstvih.
S posredniškimi organi skladno s časovnico intenzivno izvajamo aktivnosti, predvidene v Akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki je bil sprejet konec preteklega leta.
Vir: Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 8. 10. 2019
