Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je bila 5. 12. 2018 novinarska konferenca, na kateri smo predstavili priporočila za izboljšanje upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji, ki so rezultat 2. faze procesa Strategije razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji (angl. Skills Strategy Slovenia). Na novinarski konferenci so poleg ministra za izobraževanje znanost in šport, dr. Jerneja Pikala, bili prisotni tudi namestnica Direktorja za izobraževanje in spretnosti ter vodja Centra spretnosti pri OECD, Montserrat Gomendio, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Samo Hribar Milič ter podžupanja Občine Jesenice, Vera Pintar. Preko video nagovora je prisotne nagovorila tudi evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen.

Slovenija je ena od držav OECD v procesu, kjer sodeluje največ resorjev (10) in ena od desetih držav doslej, ki je opravila 1. fazo in ena od treh, ki zaključuje 2. fazo. Rezultat prve faze je bilo objavljeno Zaključno poročilo o oceni stanja spretnosti za Slovenijo, z devetimi izzivi, rezultat 2. faze pa Smernice za izvajanje strategije spretnosti v Sloveniji: Izboljšanje upravljanja izobraževanja odraslih, katerih del so omenjena priporočila. V 1. fazi je sodelovalo več kot 100 organizacij in več kot 120 posameznikov,  v 2. fazi, ki je v sodelovanju z OECD potekala od septembra 2017, pa je sodelovalo več kot 70 organizacij in več kot 90 posameznikov.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je poudaril, da moramo končno preiti k dejanjem, pri čemer nam bodo priporočila OECD prišla zelo prav. »V letu 2019 bomo pripravili celostno strategijo izobraževanja odraslih, ki ne bo le strategija našega ministrstva, temveč bo strategija vseh deležnikov.« Ob tem je izpostavil fragmentiranost virov, s katerimi razpolagamo na tem področju, ki niso dobro povezani in ne dajejo sinergij. »Zato moramo sistem bolj smiselno povezati v celoto, ki bo dala rezultate.« Opozoril je tudi na nižje kompetence in veščine odraslih v starostni skupini med 45-55 let v primerjavi s celotno populacijo, zato je potrebno vanje še posebej vlagati. »Tudi v primerjavi z drugimi državami EU in OECD nam ne gre najbolje, kar nam kaže tudi ta analiza, analiza PIAAC in še nekatere druge analize. Večina nas bo v življenju zamenjala več služb, zato potrebujemo resno dopolnjevanje veščin tudi v odrasli dobi,« je še poudaril minister.

Nekaj poudarkov iz poročila:

  • V zadnjem desetletju je delež odraslih v Sloveniji, ki niso vključeni v izobraževanje in usposabljanje odraslih, ostal pri okoli 47 %.
  • Ocene pismenosti odraslih so se v zadnjih dveh desetletjih občutno izboljšale, vseeno pa ima v Sloveniji 31 % oseb med 16. in 65. letom še vedno nizko raven bralne in/ali matematične pismenosti.
  • Pomembna je boljša razdelitev odgovornosti za spodbujanje in ozaveščanje o izobraževanju odraslih med vlado in ostalimi deležniki.
  • Slovenski sistem za izobraževanje odraslih je zelo odvisen od Evropskega socialnega sklada, kar ga izpostavlja tveganjem.
  • Potreben je bolj sistematični pristop, s katerim bi si deležniki ustrezno razdelili stroške razvoja spretnosti odraslih in s katerim bi lahko financiranje usmerili tja, kjer bi imelo največji učinek.

Gradiva

Vir>> Novica MIZŠ

(Skupno 93 obiskov, 1 današnjih obiskov)