Izšlo je poročilo OECD »Prihodnost dela« (The Future of Work, Employment Outlook 2019).
V poročilu se v vprašanj o prihodnosti dela lotevajo s podatki z različnih področij, na primer digitalizacije gospodarstva, trendov trgovinske menjave, rasti različnih panog, starajoče se populacije itd. med ključnimi ugotovitmani najdemo:
- Svet je čedalje bolj povezan – izvoz in uvoz sta se povečala v povprečju s 23 % in 27 % BDP v letu 1975 na 43 % in 40% v 2017.
- 40% delovnih mest, ustvarjenih med letoma 2005 in 2016, je bilo ustvarjenih v digitalno intenzivnem sektorju.
- 60% visoko izobraženih delavcev se redno usposablja in izobražuje, med tistimi z nizko izobrazbo je takih le 20 %.
- Delo prek spletnih platform kot temeljni vir zaslužka je še v povojih, saj tako služi le 0,5 – 3 % delavcev v državah članicah OECD.
- Članstvo v sindikatih je v državah OECD padlo na 16 % delavcev v letu 2016 s 30 % delavcev v letu 1985.
Poročilo prinaša nove podatke iz držav članic OECD o stabilnosti zaposlitev, pod-zaposlenosti in dostopu do dobrih služb. Naslavlja vprašanja kolektivnih pogajanj, regulacije trga dela, oblikovanja izobraževanja odraslih, primernega za izzive prihodnosti in zagotavljanju socialne varnosti.
Branje je mogoče na spletu.
Obiščete lahko tudi spletno stran Discover the employment outlook 2019, kjer so na voljo videi, primerjava kazalnikov za posamezne države in povzetki ugotovitev.
Za dražilo nekaj podatkovnih izsekov.
V Sloveniji se je v dvajsetih letih za skoraj 10 odstotkov med zaposlenimi povečal delež zaposlenih, ki imajo visoko raven spretnosti.
2. V Sloveniji se je v letih 1995 do 2015 raba IKT na delovnem mestu povečevala najpočasneje med vsemi opazovanimi državami.
3. Delovna mesta z visokim tveganjem avtomatizacije ali tveganjem, da se bodo bistveno spremenila v prihodnosti predstavljajo več kot polovico trenutnih delovnih mest v Sloveniji.
4. Plačna premija, ki jo dobijo terciarno izobraženi zaposleni v primerjavi z nižje zaposlenimi, se je med letoma 2006 in 2016 v Sloveniji znatno znižala. Večji padec plač terciarno izobraženih zaposlenih so v tem obdobju zabeležili le na Portugalskem in Madžarskem.
