Vabljeni na okroglo mizo ob izidu knjige »Finska v vrhu znanja 2030«, ki bo  v sredo, 3. decembra 2014 ob 17.00 uri v predavalnici 026 na PeF UL v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16. Okroglo mizo prireja društvo SLODRE v sodelovanju s SVIZ in CEPS – Šolsko polje (PeF UL). Na njej bodo sodelovali Slavko Gaber (urednik), Branimir Štrukelj (glavni tajnik SVIZ) in Marjan Šimenc (Pedagoški inštitut in PeF UL). Pogovor bo vodil Pavel Zgaga (PeF UL).

Gre za slovenski prevod finske »študije o prihodnosti izobraževanja«, ki je v izvirniku nastala kot poročilo finskega sindikata vzgoje in izobraževanja (OAJ). Splošno znano je, da je izobraževanje popeljalo Finsko v skupino najbolj naprednih in uspešnih držav na svetu, sindikat OAJ pa si prizadeva, da bi bila edukacija ena najpomembnejših investicij finske družbe tudi v prihodnje. S tem si zastavljajo pomembno vprašanje, kakšna naj bo finska šola v prihodnosti. Zaradi  neodzivnosti vlade je odgovore na to vprašanje poiskal sindikat OAJ s svojo študijo, knjižica pa prikazuje glavne rezultate tega dela. Po eni strani oriše razvoj sistema edukacije od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes, po drugi pa želeno prihodnost leta 2030, ob čemer opozori na nevarnost, da te prihodnosti Finska ne bi ustvarila. Pogled nazaj povzema bistvene dejavnike, ki so oblikovali današnjo finsko šolo; družbeni dejavniki, ekologija, gospodarstvo in edukacijska politika. Ob tematiziranju naštetih dejavnikov in ob poudarjeni ekološki razsežnosti so oblikovane tudi projekcije prihodnosti. Pogled v prihodnost je izrisan s pomočjo vzporednih projekcij pozitivnega in negativnega razvoja po posameznih stopnjah edukacije. Knjižica omogoča razumeti, na kakšen način je prihodnost edukacije odvisna od družbenih, gospodarskih, ekoloških in tehnoloških dejavnikov ter od edukacijske politike. Finski učitelji in učiteljice vidijo želeno prihodnost kot utemeljeno na enakosti, profesionalizmu, kolegialnosti in premišljenem vodenju. Za zagotovitev uspešne prihodnosti pa je treba financiranje edukacije razumeti kot investicijo in ne kot strošek. Kot poudari eden izmed najbolj vidnih premišljevalcev finske edukacije, ki je posebej za slovensko izdajo prispeval predgovor k poročilu OAJ, dr. Pasi Sahlberg, je velika vrednost objavljenega dela »v tem, da pomaga Fincem jasneje videti, kakšna bo naša prihodnost, če ne nehamo upati na boljše in ne lotimo oblikovati prihodnost s strastjo, vztrajnostjo in odločnostjo«.

Za slovensko publiko knjižica gotovo prinaša pomembne informacije, še bolj pomembna pa utegnejo biti vprašanja, ki se ob tem odpirajo – tudi za nas. Ali nismo dolžni tudi mi ponovno premisliti razvoj sistema edukacije po letu 1990, po petindvajsetih letih samostojnosti? Ali se nismo dolžni tudi mi povprašati o želeni prihodnosti znanja leta 2030 ter o nevarnostih, da te prihodnosti Slovenija ne bi ustvarila? Itd., itd. Verjamemo, da boste po uvodnih besedah gostov na okrogli mizi tudi vi prispevali k tem vprašanjem in k iskanju odgovorov nanje.

 

Vir>> CEPS

(Skupno 15 obiskov, 1 današnjih obiskov)