Glede na poročilo, ki ga je 10. julija objavila Evropska komisija, so otroci s posebnimi učnimi potrebami in odrasli invalidi pri izobraževanju še vedno prikrajšani kljub zavezi držav članic k spodbujanju vključujočega izobraževanja. Veliko jih je nameščenih v ločenih ustanovah, tisti v rednem izobraževalnem sistemu pa pogosto nimajo ustrezne podpore. Poročilo poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za razvoj vključujočih izobraževalnih sistemov in odstranitev ovir, s katerimi se soočajo ranljive skupine pri udeležbi in uspehu na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja.

„Če želimo izboljšati življenje otrok s posebnimi učnimi potrebami in odraslih invalidov, moramo okrepiti prizadevanja za zagotovitev ustrezno financiranih politik vključujočega izobraževanja. Čas je za uresničitev danih zavez. Vključujoče izobraževanje ni le dodatna izbirna vsebina; je osnovna potreba. Najbolj ranljivi morajo biti v osrčju naših ukrepov, da bi dosegli boljše življenje za vse,“ je dejala evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou.

Približno 45 milijonov delovno sposobnih državljanov EU je invalidnih in 15 milijonov otrok ima posebne učne potrebe. Poročilo kaže, da so v nekaterih primerih v celoti prikrajšani za izobraževalne in zaposlitvene možnosti. Otroci s posebnimi učnimi potrebami so ob zaključku šolanja pogosto premalo kvalificirani ali popolnoma nekvalificirani, nato pa so vključeni v specialistično usposabljanje, ki v nekaterih primerih njihove poklicne možnosti še poslabša, ne pa izboljša. Večja verjetnost je, da bodo invalidi ali osebe s posebnimi učnimi potrebami ostali brez zaposlitve ali ekonomsko neaktivni. Celo tisti, ki so na trgu dela razmeroma uspešni, pogosto zaslužijo manj kot neinvalidne osebe, še navaja poročilo.

V vseh državah članicah je v šolah s posebnim učnim programom preveč prikrajšanih otrok (zlasti fantov) iz romskih skupnosti, etničnih manjšin in socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Avtorji poročila se sprašujejo, ali posebni izobraževalni sistemi ne povečujejo izključenosti učencev, ki so že na robu družbe, zaradi česar imajo manj in ne več priložnosti v življenju. Raziskave kažejo, da bi se taki otroci lahko vpisali v redne šole, če bi se več vlagalo v razvoj njihovega jezikovnega znanja in če bi bilo več razumevanja za kulturne razlike.

Poročilo tudi poudarja, da med državami članicami obstajajo velike razlike v opredelitvah otrok s posebnimi potrebami ter njihovem izobraževanju v rednih šolah oz. šolah s posebnim učnim programom. V Flandriji (Belgija) na primer 5,2 % učencev s posebnimi potrebami obiskuje ločene šole s posebnim učnim programom, v Italiji pa je takih učencev le 0,01 %. Poročilo navaja, da je treba storiti več za uskladitev opredelitev in izboljšanje zbiranja podatkov, ki bodo državam omogočili učinkovitejšo primerjavo pristopov in izmenjavo izkušenj.

Ozadje

Poročilo „Izobraževanje in invalidnost/posebne potrebe – politike in prakse na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja za invalidne učence in učence s posebnimi učnimi potrebami v EU“ je za Evropsko komisijo pripravila neodvisna mreža strokovnjakov s področja družbenih ved izobraževanja in usposabljanja (NESSE).

Druge ključne ugotovitve poročila

  • Čeprav učencev s težko invalidnostjo ni enostavno vključiti v redne izobraževalne sisteme ali je zanje morda boljše ločeno izobraževanje, je vse več dokazov, da se lahko zelo veliko učencev z invalidnostjo/posebnimi učnimi potrebami vključi v redno izobraževanje in da je kakovostno vključujoče izobraževanje dobro izobraževanje za vse učence.
  • Čeprav je prehod k bolj vključujočim izobraževalnim sistemom ključnega pomena, izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje učiteljev doslej nista vedno sledila načelom vključevanja.
  • Poleg učiteljev imajo pomembno vlogo pri uspehu vključevanja v praksi tudi osebje, ki nudi učno pomoč, in pomočniki učiteljev.
  • V nekaterih evropskih državah so učni programi standardizirani in togi, kar otežuje vključevanje invalidnih otrok. Prakse ponavljanja razredov prav tako izpodbijajo načela vključevanja.
  • Napredovanje na raven visokošolskega izobraževanja je za invalide manj verjetno kot za neinvalidne osebe.
  • Invalidi z visokošolskimi kvalifikacijami se še vedno srečujejo z ovirami na trgu dela, vendar je verjetnost zaposlitve zanje večja kot za manj kvalificirane invalide.
  • Ni primerljivih podatkov za celotno Evropo o številu invalidnih študentov v visokošolskem izobraževanju ali invalidnosti in rezultatih tistih v visokem šolstvu.
  • Ni zadostnih najnovejših in zanesljivih podatkov o številu zaposlenih invalidov v različnih državah EU.
  • Invalidnine zmanjšujejo tveganje revščine in socialne izključenosti, vendar se bodo verjetno znižale zaradi trenutnega zmanjšanja javnih izdatkov po vsej Evropi.
  •  „Prožna varnost“ invalidom omogoča, da delajo s krajšim delovnim časom, ne da bi v celoti izgubili pravico do invalidnine.
  • Na področju politike invalidnosti in zaposlovanja je moč opaziti bistvena usklajevanja po vsej Evropi, saj večina držav sprejema podobne podporne ukrepe za zaposlovanje. Vendar se programi za pomoč pri zaposlovanju in poklicno rehabilitacijo razlikujejo glede na njihovo uspešnost pri uvajanju invalidov na trg dela ali podporo osebam, ki postanejo invalidi med poklicnim življenjem, pri ohranitvi delovnega mesta.

Izvaja se že več pobud EU za krepitev učenja oseb s posebnimi potrebami:

  Strateški okvir EU za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) države članice spodbuja k zagotavljanju uspešnega vključevanja vseh učencev, tudi tistih s posebnimi potrebami. Sklepi Sveta iz maja 2010 o socialni razsežnosti izobraževanja in usposabljanja so to sporočilo še okrepili.

    V zadnjem četrtletju leta 2012 bo Komisija objavila delovni dokument o pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju. Dokument bo zajemal poglavje o vključujočem izobraževanju s primeri uspešnih politik in najboljših praks.

    Evropska Komisija finančno podpira Evropsko agencijo za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami. Delo agencije krepi znanje o vključujočem izobraževanju ter spodbuja sodelovanje med državami in izmenjavo znanja na tem področju.

Slika 1: Učenci, za katere je ugotovljeno, da imajo posebne učne potrebe, v % vseh učencev

12-07-17-posebne ucne potrebe

Vir: Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami (podatki po državah iz leta 2010)

Opomba: Statistični podatki za Bolgarijo in Italijo so iz publikacije Evropske agencije za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami (podatki po državah iz leta 2008), ker podatki zanju niso vključeni v publikacijo iz leta 2010.

Slika 2: Učenci v šolah in razredih s posebnim učnim programom v % vseh učencev

12-07-17-odstotek otrok v pp solah

Vir: Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami (podatki po državah iz leta 2010)

Opomba: Statistični podatki za Bolgarijo in Italijo so iz publikacije Evropske agencije za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami (podatki po državah iz leta 2008), ker podatki zanju niso vključeni v publikacijo iz leta 2010.

Več >> Celotno poročilo

Vir>> Sporočilo Evropske komisije za javnost

(Skupno 73 obiskov, 1 današnjih obiskov)