Na spletišču OECDiLibrary je dne 25. 2. 2019 objavljeno novo poročilo v seriji Pisa in Focus o tem, kako je motiviranost učencev povezana z njihovimi dosežki in anksioznostjo (How is students’ motivation related to their performance and anxiety? .pdf en)

V raziskavi PISA temeljito spremljajo in proučujejo učne dosežke že več kot 15 let. Spoznavni proces je samo en vidik uspešnosti; drug vidik je splošna dobrobit. Vprašalnik PISA 2015 je vključeval obsežno poglavje o dobrobiti učencev. Odgovori v tem delu naj bi vodili k bolješmu razumevanju duševnega zdravja učencev, njihovega zadovoljstva z življenjem, njihovimi pričakovanji in željami ter socializacijo. V tem poročilu PISA in Focus so predstavljene ugotovitve o dveh vidikih: motivaciji in anksioznosti.

Učenci iz 55 sistemov izobraževanja so odgovorili na vprašanja o svoji motiviranosti za uspeh tako v šoli kot življenju. Odgovorili so, kako zelo se strinjajo ali ne strinjajo z naslednjimi petimi izjavami:

  • Želim imeti najboljše ocene pri vseh ali večini predmetov.
  • Želim znati izbrati med najboljšimi priložnostmi, ki se mi ponujajo po končani šoli.
  • Želim biti najboljši/-a v vsem, kar koli delam.
  • Menim, da sem ambiciozna oseba.
  • Želim biti eden ali ena od najboljših učencev v našem razredu.

Med državami so velike razlike. Manj kot 40 % učencev v Belgiji, na Finskem, Japonskem in Nizozemskem ter v Švici je izjavilo, da želijo  biti najboljši v vsem, kar koli delajo, medtem ko se je s to izjavo strinjalo več kot 90 % učencev v Kolumbiji, Izraelu, na Tajskem, v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Več kot devet od desetih 15-letnikov v Tuniziji in samo eden od štirih v Dominikanski republiki meni, da je ambiciozna oseba.

Te razlike med državami so lahko odraz razlik v motiviranost ter tudi, na primer, razlik v tem, kako je v posameznih državah družbeno sprejemljivo biti ambiciozen in stremeti k osebnemu uspehu, ali v tem, katero in kakšno ravnanje kaže visoko in nizko raven motiviranosti.

Med državami odstotek učencev, ki se strinjajo z zgornjimi izjavami, ni zelo povezan z rezultati PISA 2015. V skoraj vseh sistemih izobraževanja pa se je izkazalo, da je motiviranost pozitivno povezana z učnimi dosežki. To pomeni, da so učenci, ki so izrazili večjo motiviranost za boljše dosežke, tudi učenci, ki so dosegli boljše učne rezultate kot pdrugi v svoji državi. Ta povezava ni bila statistično pomembna samo v dveh državah, to sta Belgija in Singapur.

Rezultati kažejo tudi, da imajo učenci z višjim socialno-ekonomskim statusom boljše učne dosežke in so bolj motivirani kot socialno-ekonomsko prikrajšani učenci.

Torej, rezultati raziskave kažejo, da je motiviranost zagotovo povezana z učnimi dosežki. Vendar lahko dobrobit visoko motiviranih učencev trpi, če motiviranost temelji samo na tem, da primerjaš sebe z drugimi ali s pričakovanji drugih, predvsem za učence s slabšim socialno-ekonomskim statusom lahko postanejo manj prizadevni in izgubijo zanimanje, se prenehajo truditi. Določitev ambicioznih ciljev je lahko spodbuda učencem, da bolje delajo v šoli, vendar morajo razumeti in čutiti, da jih ne sme biti sram zaradi morebitnega poslabšanja ali neuspeha, ampak da je to dragocen del učnega procesa.

Razvidno je razmerje med motiviranostjo in anksioznostjo. V vseh razen treh državah (Nemčija, Hong Kong [Kitajska] in Islandija) so učenci, ki so označili, da želijo doseči najboljše ocene pri skoraj vseh predmetih, zelo verjetneje poročali, da so anksiozni, tudi če so dobro pripravljeni za preizkus znanja.

Tako motiviranost kot učni dosežki so povezani s socialno-ekonomskim profilom šol, kar lahko v določeni meri pripišemo razlikam v socialno-ekonomskem profilu med učenci in šolami. Učenci, ki obiskujejo šole z boljšim socialno-ekonomskim profilom, tudi če sami tega nimajo, praviloma dosegajo boljše rezultate od prikrajšanih učencev in učencev, ki obiskujejo šole s slabšim socialno-ekonomskim profilom.

(Skupno 85 obiskov, 1 današnjih obiskov)