Ob Dnevu žena je Komisija za ženske v znanosti, ki je ekspertno telo MVZT, na Fakulteti za družbene vede 7. marca pripravila konferenco o diskriminatornih razmerjih znanosti in posebej statusu žensk v njej. V okviru konference so bili prvič predstavljeni tudi rezultati raziskave »Razlike v delovnih pogojih v znanosti v Sloveniji«, ki so jo spodbudile in opravile članice in člani Komisije za ženske v znanosti.

Konferenco »Odnosi vednosti: feminizmi, znanost, znanstvenice« je z nagovorom odprla dr. Jana Kolar, direktorica Direktorata za znanost in tehnologijo MVZT. Poudarila je, da v državah članicah EU že tretje desetletje potekajo prizadevanja, da bi se na vseh področjih dela in življenja odpravila diskriminacija po spolu. V devetdesetih letih 20. stoletja pa se je v EU povečevalo zanimanje posebej za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo neustrezno, premajhno udeležbo v znanstveni karieri. Kljub temu, da sta v Sloveniji spola ob diplomi številčno približno izenačena in to velja tudi še ob dosegu doktorskega naziva, pa se delež žensk v napredovanju kariere do redne profesure zniža na okoli 17 %, je opozorila dr. Kolarjeva.

Možnosti za vstop v znanstveno kariero v Sloveniji so relativno dobre zaradi uspešnega programa Mladi raziskovalci, ki poteka v različnih okvirih že od leta 1985, ocenjuje dr. Jana Kolar. Ker pri tem programu ne gre le za štipendije, ampak pravzaprav za redno zaposlitev za določen čas, pripadajo v tem obdobju mladim vse sociale pravice, vključno s porodniškim in starševskim dopustom. Posledično je ta program prispeval k povečanju števila žensk, ki so se odločile za podiplomski študij. Podatki kažejo, je delež doktorski študentk v letu 1996 znašal dobrih 36 % in je do leta 2007 narasel na 49 %. Poleg tega je študija pokazala, da so študentje uspešnejši, kadar delajo v večji in bolj raznoliki raziskovalni skupini, kar je v primeru programa Mladi raziskovalci. Zato je program Mladi raziskovalci ocenjen kot dobra praksa v evropskem merilu.

S podporo na začetni stopnji znanstvene kariere pa še ni rešeno vprašanje enakovrednega sodelovanja žensk v znanosti. Zato je temu potrebno posvetiti posebno pozornost, je dejala dr. Jana Kolar. MVZT si za to prizadeva na različne načine. Tako je Komisija za ženske v znanosti kot ekspertno telo vključena pod okrilje ministrstva pristojnega za znanost že od leta 2001. V sodelovanju s Komisijo si je ministrstvo prizadevalo, da bi bilo podeljevanje državnih nagrad in priznanj v znanosti in tehnologiji bolj uravnoteženo glede na zastopanost žensk med dobitnicami nagrad. A prizadevanja (še) niso obrodila sadov, saj je odzivnost žensk slaba, prav tako število kandidatur s strani raziskovalk.

Pravni okviri za enakopravno vlogo žensk v znanosti so postavljeni, je dejala dr. Kolarjeva, žal pa v praksi tega ni čutiti v dovoljšnji meri. Zato so na vrsti strukturne spremembe, ki jih lahko MVZT ob strokovni podpori Komisije za ženske v znanosti doseže le skupaj z vodstvi univerz in raziskovalnih inštitutov.

Vir: MVZT, 8. 3. 2011

(Skupno 17 obiskov, 1 današnjih obiskov)