Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (Zbornica – Zveza) je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje posredovala pobudo za uvedbo šolske medicinske sestre v vzgojno varstvene in izobraževalne institucije v Sloveniji.

Kot Zbornica – Zveza sporoča na svoji spletni strani, so otroci, šolarji in študentje ranljivi del populacije, ki mu v Evropi in drugod po svetu namenjajo posebno skrb tudi v okviru vzgojno varstvenih in izobraževalnih institucij. Tako imajo denimo Danska, Norveška, Nizozemska, Švedska, Velika Britanija, mednarodne šole v Nemčiji, že dolgo tradicijo delovanja šolskih medicinskih sester (ang. school nurse) v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. V tujini strokovnjakinja, kot je šolska medicinska sestra, pozna učenca z vsemi posebnostmi in trenutnim zdravstvenim stanjem, zato zanj lahko celovito skrbi.

Tudi v Sloveniji bi bila medicinska sestra, dodatno formalno izobražena s področja javnega zdravja, promocije zdravja, zdravstvene vzgoje, didaktike zdravstvene vzgoje ter drugih relevantnih področij, pomembna in dragocena povezava med krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni, zdravljenjem in izobraževanjem otrok in mladostnikov, zatrjujejo v Zbornici-Zvezi. Danes se namreč v naših vzgojno izobraževalnih institucijah pojavljajo številne zdravstvene težave in potrebe otrok in mladostnikov, s katerimi se soočajo učitelji in drugi strokovni delavci posamezne institucije, ki niso usposobljeni za obvladovanje le-teh (poškodbe, kronična obolenja, debelost, motnje hranjenja, duševne motnje, sladkorna bolezen, motnje vključevanje otrok s posebnimi potrebami v normalna šolska okolja, ki jih je potrebno spremljati tudi v času pouka). Šolske medicinske sestre z dodatnimi/specialnimi znanji bi bile v teh primerih še posebej dragocene, saj bi delovale strokovno in varno in otrokom in mladostnikom zagotovile potrebne negovalne intervencije in postopke.

 Zbornica – Zveza v pobudi za uvedbo šolske medicinske sestre v vzgojno varstvenih in izobraževalnih institucijah v Sloveniji odločevalcem v zdravstvu in šolstvu predlaga različne modele. Šolska medicinska sestra bi lahko delovala znotraj zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine ali ločeno v t. i. preventivnih centrih, kjer bi se združevale/i preventivne/i izvajalke/ci iz drugih zdravstvenih varstev. Lahko pa bi, po vzoru medicinske sestre v referenčni ambulanti, ki skrbi za odraslo populacijo, razvili model šolske medicinske sestre za otroke in mladostnike, ki bi se imela možnost neposredno vključevati v šolski prostor. To bi zagotovilo večjo kakovost, varnost, dostopnost in racionalnost zdravstvene oskrbe šolajoče se populacije, še posebej preventivnega in zdravstveno vzgojnega delovanja.

Za uvedbo šolske medicinske sestre je potrebna manjša reorganizacija preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, bodoče šolske medicinske sestre pa potrebujejo nekaj dodatnih znanj in v prihodnosti, če bi se izkazalo potrebno, bi bile lahko opolnomočene z II. stopnjo študija po bolonji. Predvsem pa je, za realizacijo pobude Zbornice – Zveze o uvedbi šolske medicinske sestre v vzgojno varstvene in izobraževalne institucije v Sloveniji, potrebna politična volja pri odločevalcih v zdravstvu in šolstvu, še poudarjajo v Zbornici – Zvezi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pobudo ocenjuje kot zelo zanimivo. Zanje je pobuda rezultat prizadevanj, da bi del odgovornosti, ki jih ima sedaj zdravnik, prenesli na ustrezno usposobljeno medicinsko sestro. Podoben proces so v Sloveniji že sprožili na področju referenčnih ambulant, kjer del nalog, ki jih je prej opravljal izbrani osebni zdravnik, sedaj izvedejo posebej usposobljene diplomirane medicinske sestre oziroma tehniki. Tak pristop ima po mnenju NIJZ veliko pozitivnih posledic.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pobude podrobneje še niso preučili, so pa navedli, da ZZZS že danes financira številne zdravstveno-vzgojne in preventivne programe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Zato se ZZZS zavzema za njihovo ponovno ovrednotenje z vidika učinkov na javno zdravje ter za njihovo večjo usklajenost ter poenotenje. Kot ugotavljajo, se namreč nekateri programi podvajajo ali celo multiplicirajo, kar z vidika porabe javnih sredstev ni gospodarno. Poudarjajo še, da je izobraževanje otrok in mladostnikov izjemnega pomena za uspešno promocijo zdravega načina življenja in skrbi za lastno zdravje, ki ga morajo zagotoviti v okviru prenovljenih kurikulumov šole in v okviru sredstev, ki jih za njihovo delovanje namenja država. Dejavnost izobraževanja namreč ne sodi v sklop storitev, ki so zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v breme sredstev ZZZS.

Vir: SVIZ, 24. 2. 2014

(Skupno 55 obiskov, 1 današnjih obiskov)