Podeljene Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je v četrtek zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala pod naslovom “KULTURA OSEBO”. Posnetek si lahko ogledate na 1. programu Televizije Slovenija. Na slovesnosti so bile podeljene Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pisatelj Zorko Simčič in slikarka Marlenka Stupica. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink, prevajalka Marija Javoršek, pesnik Gorazd Kocijančič, baletna plesalka Regina Križaj, režiser Metod Pevec ter baritonist Jože Vidic.

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je bila izdana odredba tedanjega Ministrstva za prosveto o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Nagrade so bile leta 1955 poimenovane po Francetu Prešernu, z letom 1962 pa se je začelo razlikovanje na Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Doslej, vključno z letošnjimi nagrajenci je bilo podeljenih 326 Prešernovih nagrad in 489 nagrad Prešernovega sklada.

Vir: MIZKŠ, 5. 2. 2013 in UKOM, 6. 2. 2013

(Skupno 27 obiskov, 1 današnjih obiskov)