Minilo je pol leta od uveljavitve novega Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012; v nadaljnjem besedilu ZEKom-1), hkrati je potekel tudi prvi mesec od poteka zakonskega roka za pričetek izpolnjevanja obveznosti določbe o t.i. piškotkih (iz 157. člena ZEKom-1), zato glede na določene odzive v javnosti o novi ureditvi podajamo pojasnilo.

Namen ZEKom-1 je bil prenos spremenjenih določb evropskega regulativnega okvira s področja elektronskih komunikacij, vključno z zahtevanim strožjim pristopom pri uporabi t.i. piškotkov,  v pravni red Republike Slovenije. Pri tem je pomembno, da je prenos, skladno s primarno EU zakonodajo za države članice obvezen, zato je v primeru neprenosa direktiv zagrožena visoka denarna kazen. Na ministrstvu smo o vsebini predloga zakona v različnih fazah postopka opravili široko javno razpravo. Številnim, pogosto med seboj nasprotujočim si pripombam različnih deležnikov, smo skušali ugoditi v največji možni meri, seveda v okviru omejitev, ki izhajajo iz direktiv.

Tako smo zaradi pravočasne prilagoditve industrije in hkrati možnosti samoregulacije, v ZEKom-1 v prehodnih določbah predvideli podaljšan rok za pričetek izpolnjevanja obveznosti določbe o piškotkih in sicer pet mesecev po uveljavitvi ZEKom-1 (torej 15. 6. 2013).

ZEKom-1 s svojimi določbami o piškotkih z ničemer ne odstopa od zahtev spremenjene t.i. Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (Direktiva 2002/58/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES), ki s svojimi zahtevami zvišuje varstvo zasebnosti in osebnih podatkov končnih uporabnikov, kar je razvidno pri novi ureditvi t.i. piškotkov. Skladno z zahtevami spremenjene Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah je z ZEKom-1 sicer uveden strožji pristop pri shranjevanju podatkov in k pridobivanju dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali uporabnika (t.i. piškotki), vendar je to storjeno zaradi  boljše zaščite zasebnosti naročnika ali uporabnika. Takšno shranjevanje ali pridobivanje dostopa do podatkov se dovoljuje samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to privolil potem, ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (t.i. »opt-in« opcija). Tudi zakonske izjeme od te zahteve so skladne z možnostmi, ki so predvidene z zadevno Direktivo. ZEKom-1 hkrati izrecno dopušča tudi prožnejšo možnost, da uporabnik svojo privolitev izrazi tudi z uporabo ustreznih nastavitev v brskalniku ali drugih aplikacijah. Navedeno rešitev, v korist uporabniške izkušnje,  lahko pričakujemo v prihodnosti, ko bodo v okviru internetnih brskalnikov na voljo ustrezne tehnične rešitve za pridobivanje soglasja od uporabnikov.

Pri izvajanju nove ureditve pa je pomembna tudi samoregulacija in aktivnost oglaševalske industrije, ki pa mora biti seveda skladna z določbami ZEKom-1, s tem pa tudi t.i. Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Predvsem je treba doseči uresničitev vseh osnovnih ciljev nove ureditve (kot so transparentnost, seznanjenost potrošnikov, da potrošniki niso prisiljeni k delitvi svojih osebnih podatkov in pravica do enostavne in učinkovite izbire, kaj naj drugi vedo o njih).

Verjamemo, da so morebitne začetne težave pri  izvajanju novih pravil o t.i. piškotkih zgolj prehodne narave. Na koncu je potrebno poudariti, da je pomembna pridobitev nove ureditve o t.i. piškotkih za uporabnike in naročnike, celovita in popolna informacija o vseh piškotkih in obdelovalcih le-te. V okoliščinah, ko lahko dnevno spremljamo novice o domnevnih zlorabah zaupanja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov nekaterih tujih velikih internetnih podjetij, ta pridobitev po našem mnenju odtehta morebitne začetne težave pri izvajanju teh določb.

Vir: MIZŠ, 16. 7. 2013

(Skupno 9 obiskov, 1 današnjih obiskov)