Na spletišču OECD-ja so dne 12. 6. 2014 objavljene naslednje številke poročila PISA in Focus:

Št. 40: Ali predšolsko izobraževanje doseže tiste, ki ga najbolj potrebujejo? (pdf)

Zaradi načela »enake možnosti za vse« so ponovno zaživele razprave o predšolskem izobraževanju.

In tako je tudi prav: vključenost v predšolsko izobraževanje je pomembno za doseganje boljših izidov pozneje v izobraževanju. V tem poročilu so avtorji nakazali, da ga ni junaka, ki bi lahko izenačil možnosti v formalnem izobraževanju, če socialno ogrožene otroke že na samem začetku zgolj posadijo na »klop«.

Petnajstletni dijaki leta 2012 so bolj verjetno obiskovali vrtec vsaj eno leto kot petnajstletniki leta 2003.

Vrzel med vključenostjo v predšolsko izobraževanje ter socialno in ekonomsko prikrajšanimi in neprikrajšanimi otroki še naprej raste.

V raziskavi PISA ponovno ugotavljajo, da so petnajstletni dijaki, ki so bili vključeni v predšolsko izobraževanje, uspešnejši kot dijaki, ki niso hodili v vrtec, tudi ko so že upoštevali njihov socialno-ekonomski status. V državah OECD, ki so sodelovale v raziskavah PISA 2003 in 2012, je bila razlika v dosežkih pri matematiki med tema dvema skupinama 51 točk – v ekvivalentu več kot enega leta formalnega izobraževanja.

Št. 39: Ali je razvrščanje v različne šole/programe povezano z motivacijo dijakov za učenje? (pdf)

Zakaj oblikovalci politik in usmeritev ne smejo prezreti dejavnika v motivaciji dijakov?

Zakaj je to dobro zame? Pozitivni odgovori na to vsenavzoče vprašanje pogosto pomembno vplivajo na to, kako se dijaki učijo.

Motivacija dijakov za učenje matematike ni velika v izobraževalnih sistemih, ki razvrščajo dijake v različne šole in/ali programe.

Dijake so v raziskavi PISA 2012 pozvali, da naj označijo, kako motivirani so za učenje matematike, če prepoznavajo prednosti, ki jih ima razumevanja matematike pri nadaljnjem izobraževanju in karieri (t. i. instrumentalna motivacija za učenje matematike). V povprečju se je 75 odstotkov dijakov iz držav OECD strinjalo ali zelo strinjalo, da se je vredno potruditi pri matematiki, saj jim bo to pomagalo pozneje v poklicnem življenju; 78 odstotkov se je strinjalo ali zelo strinjalo, da si bodo z učenjem matematike izboljšali karierne možnosti; 66 odstotkov se je strinjalo ali zelo strinjalo, da potrebujejo matematiko za nadaljnji študij; in 70 odstotkov se je strinjalo ali zelo strinjalo, da bodo z več matematičnih znanj in spretnosti hitreje dobili službo. Pripravljavci so povzeli odgovore dijakov v kompozitni indeks, v katerega je zajeta motivacija dijakov za učenje matematike, ki izhaja iz prepoznavanja uporabnosti matematike v prihodnosti.

Št. 38: Ali so petnajstletniki vešči ustvarjalnega reševanja problemov? (pdf)

V delu raziskave PISA 2012, pri katerem preverjajo spretnosti reševanja interaktivnih problemov iz resničnega življenja, kot so iskanje in odpravljanje okvar na predvajalniku MP3 in načrtovanje potovanja, so sodelovali dijaki iz 44 držav in gospodarstev. Preverjanje so uspešno opravili dijaki, ki so odprti za novosti, sprejemajo dvome in negotovost ter dijaki, ki se lotevajo reševanja težav po lastni intuiciji.

V tem poročilu so zbrani rezultati dijakov, pri katerih so preverili njihove zmožnosti in spretnosti odzivanja na nerutinske situacije, v katerih se lahko izkažejo kot konstruktivni državljani, zmožni premisleka. V poročilu so avtorji izpostavili relativne prednosti in slabosti posameznega šolskega sistema in proučili, kako so le-te povezane z lastnostmi posameznega dijaka, kot so spol, imigrantsko poreklo in socialno-ekonomski status. V ospredju so postavili tudi vlogo, ki jo ima izobraževanje pri osvajanju spretnosti in znanj za reševanje problemov.

Dijak, ki so uspešno opravili preizkus znanja pri osnovnih predmetih, niso nujno tudi dobri reševalci problemov. V Avstraliji, Braziliji, Italiji, na Japonskem, v Koreji, na Kitajskem Macao, v Srbiji, Angliji (Združeno kraljestvo) in Združenih državah, so dijaki občutno boljši reševalci problemov od dijakov iz drugih držav, ki so dosegli podobne rezultate pri branju, matematiki in naravoslovju.

Več najboljših reševalcev problemov je iz azijskih držav in gospodarstev, kjer ti dijaki izkazujejo zelo dobre spretnosti argumentiranja in samousmerjenega učenja. V primerjavi z drugimi dijaki s podobnimi dosežki so dijaki iz Braziliji, Irske, Koreje in Združenih držav najboljši pri reševanju interaktivnih problemov, kjer se morajo dokopati do uporabnih informacij prek proučevanja problemske situacije in zbrati povratne informacije o učinkih svojih ravnanj.

Preizkusite se v reševanju nekaj teh problemov…

(Skupno 22 obiskov, 1 današnjih obiskov)