„enotni trg“ za raziskave je bližje, vendar še ni realnost

Evropska komisija je predstavila prvo obsežno analizo stanja „enotnega trga“ za raziskave, torej evropskega raziskovalnega prostora (ERP). V poročilu so navedeni konkretni podatki za oceno napredka na ciljnih področjih, kot so odprti in pošteni postopki zaposlovanja raziskovalcev ali boljše kroženje znanstvenih spoznanj. Poročilo kaže, da je bil dosežen določen napredek, vendar morajo celo najuspešnejše raziskovalne ustanove še vedno rešiti določena vprašanja pred rokom za vzpostavitev ERP, ki so ga voditelji EU določili za leto 2014. Prav tako obstaja velika razlika med najbolj in najmanj uspešnimi raziskovalnimi ustanovami .

Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je povedala: „To poročilo kaže, da nas čaka še veliko dela. Naložbe v raziskave in razvoj so ključnega pomena, vendar za optimalno uporabo teh sredstev potrebujemo dobro delujoče sisteme za raziskave in inovacije. Zdaj morajo vse države članice EU in vsi vključeni v raziskave in financiranje raziskav napeti vse sile in podpreti ERP.“

Cilj ERP je raziskovalcem, raziskovalnim ustanovam in podjetjem omogočiti boljšo čezmejno mobilnost in večjo konkurenčnost ter boljše čezmejno sodelovanje. To bi okrepilo raziskovalne sisteme držav članic EU, povečalo njihovo konkurenčnost in jim omogočilo učinkovitejše sodelovanje pri reševanju glavnih izzivov.

Čeprav poročilo poudarja, da je bil dosežen napredek na vseh ciljnih območjih, hkrati opozarja na nekatera še vedno problematična področja, kot so:

  1. višina sredstev za javne naložbe v raziskave in razvoj kot odstotek skupne javne porabe v mnogih državah članicah upada;
  2. nacionalni raziskovalni programi še vedno delujejo v skladu z različnimi pravili, na primer glede poročanja, kar otežuje nadnacionalno sodelovanje na področju raziskav;
  3. razvoj in vzpostavitev infrastruktur, kot so zelo močni laserji ali izjemno veliki teleskopi, je omejen zaradi finančnih, vodstvenih in političnih ovir, nacionalna pravila in visoki stroški vstopa pa raziskovalcem iz drugih držav članic pogosto preprečujejo dostop do njih;
  4. odprti in pregledni postopki zaposlovanja, ki temeljijo na dosežkih, še vedno niso splošna praksa za vsa raziskovalna mesta. Tako se na primer več kot polovica prostih delovnih mest še vedno ne oglašuje na evropski ravni prek zaposlitvenega portala EURAXESS. To ovira mobilnost raziskovalcev in lahko pomeni, da prostega delovnega mesta ne zasede vedno najprimernejša oseba;
  5. zaradi neenakosti med spoloma nadarjenost ženskih raziskovalk še vedno ni polno izkoriščena – to je področje ERP, na katerem je bil napredek najmanjši;
  6. razmeroma malo raziskovalcev v Evropi je zaposlenih v industriji, poleg tega pa ti raziskovalci niso ustrezno pripravljeni za trg dela.

Vir: Evropska komisija, 23. 9. 2013

(Skupno 10 obiskov, 1 današnjih obiskov)