Računsko sodišče je septembra 2018 objavilo Revizijsko poročilo Obvladovanje debelosti otrok.
Računsko sodišče je izvedlo revizijo smotrnosti poslovanja Ministrstva za zdravje (v nadaljevanju: MZ), Ministrstva
za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju:
NIJZ) pri obvladovanju debelosti otrok v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2016 (v nadaljevanju: obdobje,
na katero se nanaša revizija).
Pred 30 leti je bilo preddebelih 12,5 odstotka osnovnošolskih otrok, debelih pa 2,35 odstotka otrok. Od
leta 1989 do leta 2010 je število preddebelih in debelih otrok naraščalo, vendar se je naraščajoči trend po
letu 2010 obrnil in se delež prehranjenih in debelih otrok od tedaj vseskozi zmanjšuje. Ne glede na to pa je
bil v letu 2016 še vedno za 43,2 odstotka večji delež preddebelih osnovnošolcev ter kar za 193,6 odstotka
večji delež debelih osnovnošolcev kot v letu 1989.
Računsko sodišče je ugotavljalo, ali Republika Slovenija ustrezno obvladuje debelost otrok. Ugotovilo je,
da je država v določeni meri sistemsko uredila možnosti za zdrav življenjski slog otrok v času, ko so otroci
v šoli, MZ, MIZŠ in NIJZ pa za obvladovanje debelosti otrok izvajajo številne ukrepe.
S predpisi je ustrezno vzpostavljen sistem za organiziranje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih
zavodih, saj NIJZ preverja, ali zavodi pri pripravi prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje. Poleg
tega je na območju zavodov prepovedana distribucija nezdrave hrane in pijače. Zakonska ureditev
omogoča nabavo živil po načelu kratkih verig, kar pomeni, da je šolam omogočeno, da nabavljajo sveža in
s tem bolj kakovostna živila. Pravna ureditev organiziranja in subvencioniranja prehrane v
vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavlja pogoje za enako obravnavo otrok glede dostopnosti in
dosegljivosti prehrane v času, ki ga otroci preživijo v zavodih.
Zakonska ureditev zavode obvezuje, da vzgojno-izobraževalne vsebine spodbujanja zdravega
prehranjevanja vključijo v letni delovni načrt. Vendar skoraj polovica zavodov te obveznosti ne izpolnjuje.
Po drugi strani pa zavodi z istimi vsebinami sodelujejo v raznih projektih (Mreža slovenskih zdravih šol,
Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk), ki od njih zahtevajo dodatne
administrativne naloge. Vključevanje zavodov v projekte, k čemer jih MZ, MIZŠ in NIJZ spodbujajo,
lahko zavode vsaj v določeni meri odvrača od njihovega osnovnega poslanstva, to je od vzgoje in
izobraževanja. Zato je po mnenju računskega sodišča izvajanje projektov v primerjavi s sistemskim
pristopom manj učinkovito. Projekti so namreč časovno omejeni, ne zajamejo celotne populacije in zato
ne zagotavljajo enake obravnave otrok, zahtevajo pa dodatno administracijo in s tem dodatne stroške.
Po mnenju računskega sodišča so bile nekatere aktivnosti informiranja, ozaveščanja in promoviranja
zdravega življenjskega sloga otrok zaradi zapletenosti, nepreglednosti, velikega števila deležnikov, neenake
obravnave otrok ter opustitve spremljanja učinkov posameznih projektov le delno učinkovite.
Več>> Revizijsko poročilo Obvladovanje debelosti otrok.
