Naslednje leto bo minilo petdeset let, odkar je Unesco 8. september razglasil za mednarodni dan pismenosti, s čimer je želel med drugim spodbuditi družbo k večji občutljivosti do vprašanja pismenosti za človekov razvoj ter njegovo zmožnost enakopravnega in suverenega vključevanja v ta prostor. V zadnjih desetletjih je družbeni razvoj, še posebej na področju tehnologije, krepko razširil prostor pismenosti. Čeprav bralna pismenost še naprej ostaja tista temeljna veščina, brez katere razvoj drugih ni mogoč, ni več dovolj, da znamo brati in pisati. V ospredje prihajata digitalna pismenost, kot zmožnost uporabe številnih sodobnih komunikacijskih tehnologij, ter medijska pismenost, ki posameznika uči ocenjevati in vrednotiti številne informacije, ki jih sprejema z vseh strani.
Ob vseh spremembah na področju razumevanja pismenosti in njegovega obsega je zato še posebej pomembno, da se posameznik v tem kompleksnem svetu ne počuti ogroženega, temveč da prepozna skrb za razvoj lastne pismenosti na različnih področjih predvsem kot naložbo v svojo prihodnost. Odlično obvladovanje različnih segmentov pismenosti prinaša namreč posamezniku tisto potrebno samozavest, s katero lahko odločno vstopi v javni prostor, ga pomaga soustvarjati in se v njem kot posameznik tudi uveljavi.
Mednarodni dan pismenosti torej vsakega posameznika, pa tudi institucije in ustanove, ki smo soodgovorne za razvoj posameznika v vseh njegovih življenjskih obdobjih, spodbuja k razmisleku o tem, kako pomembna je pravzaprav pismenost v človekovem življenju. Ker pa sam razmislek ni dovolj, nas ta dan spodbuja tudi k iskanju in sprejemanju tistih ukrepov, ki bodo prispevali k uspešnejšemu in učinkovitejšemu razvoju posameznika na vseh področjih, s tem pa tudi celotne družbe.
Ministrica mag. Julijana Bizjak Mlakar
Vir: MK, 8. 9. 2015
