Na spletišču ministrstva, odgovornega za izobraževanje, je 26. 2. 2016 objavljeno sporočilo za javnost o noveli zakona o visokem šolstvu. (.doc)

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki ureja stabilnost financiranja visokega šolstva, dvig kulture kakovosti s prehodom na institucionalno akreditacijo, omogoča večjo mednarodno odprtost visokošolskih institucij, večjo demokratičnost univerz in ureja problem študentov pri nadaljevanju študija na višji stopnji. Novela bo v javni razpravi do 21.marca.

Novela zakona o visokem šolstvu, ki je nastala na podlagi dela delovne skupine na MIZŠ, ki je bila sestavljena iz predstavnikov Rektorske konference, sindikatov, delodajalcev, študentov, Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), predstavnikov zasebnih visokošolskih zavodov, mladih raziskovalcev in predstavnikov ministrstva, je dana v javno obravnavo z namenom iskanja širšega konsenza pri urejanju stabilnosti financiranja visokega šolstva, dviga kulture kakovosti s prehodom na institucionalno akreditacijo in večji večje mednarodni odprtosti visokošolskih institucij.

Ustavna odločba iz leta 2011 nalaga, da je potrebno urediti stabilnost financiranja visokega šolstva. Z novelo se stabilnost financiranja študijske dejavnosti določa za štiri letno obdobje ter se zagotavlja z določitvijo ciljne vrednosti proračunskih sredstev, ki se namenjajo za študijsko dejavnost, in sicer v višini 1 % BDP. Dodatno se uvaja koncept razvojnega stebra financiranja, katerega sredstva so namenjena spodbujanju razvoja študijske dejavnosti na področjih kakovosti študija, internacionalizacije, prenosa znanja, znanstvenoraziskovalne in umetniške ustvarjalnosti ter krepitvi socialne dimenzije študija.

Prehod na institucionalno akreditacijo visokega šolstva v okviru Nakvis spodbuja visokošolske institucije k dvigu kulture kakovosti na samih institucijah, daje večjo fleksibilnost prilagajanju študijskih programov potrebam razvoja, s tem pa tudi večjo odgovornost na področju zagotavljanja kakovosti. S prehodom na tako imenovano institucionalno (re)akreditacijo sta ohranjeni prva akreditacija visokošolskega zavoda in prva akreditacija študijskega programa, opuščamo pa podaljšanje akreditacije študijskih programov. Spreminja se tudi obdobje, za katerega je akreditacija podeljena, in sicer se za visokošolske zavode skrajša iz sedaj veljavnih sedem let na pet let. Ob tem uvajamo tako imenovano vzorčno evalvacijo, katere namen je predvsem pobuda za nenehno izboljševanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje svetovalne vloge Nakvis za krepitev kulture kakovosti ter notranjih sistemov zagotavljanja kakovosti na visokošolskih institucijah.

Zaradi potrebe po večji mednarodni odprtosti visokošolske dejavnosti ter kakovostni vpetosti visokošolskih zavodov v mednarodni visokošolski prostor novela širi možnosti za izvajanje študijskih programov v tujem jeziku. Novela tako omogoča izvajanje študijskih programov ali njihovih delov v tujem jeziku, če se izvajajo primerljivi študijski programi tudi v slovenskem jeziku. Prav tako pa se z novelo visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, omogoči učenje slovenskega jezika.

(Skupno 15 obiskov, 1 današnjih obiskov)