Inštitut za varovanje zdravja je pripravil gradivo za Odbor Državnega zbora RS za zdravstvo Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji.

Nekaj poudarkov iz gradiva:

  • Debelost med otroki v Sloveniji vztrajno narašča. Podatki, zbrani v okviru WHO COSI iniciative kažejo, da so slovenski sedemletniki med bolj ogroženimi zaradi debelosti med EU državami.
  • Po podatkih Fakultete za šport, na podlagi podatkovne baze SLOFIT, ki vsako leto zajamejo več kot 95 % vseh slovenskih osnovnošolk in osnovnošolcev, so na Fakulteti analizirali trend sprememb prehranjenosti slovenskih osnovnošolk in osnovnošolcev v več kot tridesetih letih. Analiza podatkov telesne mase in višine dečkov, starosti med 7 in 18 let, iz športno vzgojnega kartona, opravljena za obdobje od leta 1991 do 2006 (Kovač, Leskošek in Strel, 2008), je pokazala kar 40 % porast prekomerne teže, ki je najizrazitejši v skupini dečkov, kar pomeni, da se je delež prekomerno težkih dečkov v tem obdobju povečal s 13,5 % na 18,8 %, delež debelih pa se je povečal z 2,8 % na 6,1% (presečne točke WHO standarda) tovrsten trend z nekoliko manjšo hitrostjo rasti pa opažamo tudi do leta 2012:
     Spremembe v prehranskem statusu dečkov in deklic (6 – 19 let) v leti 1988 – 2011 – 2012, na podlagi sistema SLOFIT, na    podlagi IOTF-Cole presečnih vrednosti. Vir: Fakulteta za šport v Ljubljani.
 
    Prekomerna prehranjenost                     1988       2011        2012
    FANTJE
    Predstopnja debelosti                            15,80%    19,60%   19,80%
    Debelost                                                    4,30%      7,40%     7,30%
    Prekomerna prehranjenost – SKUPAJ  20,10%     27,00%   27,10%
    DEKLETA
    Predstopnja debelosti                            13,70%    17,10%    17,20%
    Debelost                                                    3,30%      5,60%      6,50%
    Prekomerna prehranjenost – SKUPAJ  17,00%     22,70%    23,70%

 

  • Podatki raziskav za Slovenijo kažejo, da se otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo. Raje izbirajo pretežno nezdrava živila, uživajo premalo zelenjave ter rib, predvsem pa prepogosto posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih živil. Prav tako nimajo ustreznih navad pitja in so pogosto žejni. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2010 je tovrstne rezultate zadnjega desetletja potrdila in pokazala, da sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa 5 % mladostnikov (Jeriček in sod., 2011). Sadje in zelenjavo pogosteje uživajo dekleta in mlajši mladostniki, tisti, ki so blagostanje svojih družin ocenili nadpovprečno, tisti, ki izhajajo iz družin z boljšim socialnim statusom ter mladostniki z boljšim šolskim uspehom oz. mladostniki, ki obiskujejo zahtevnejše srednješolske programe.

  • Sladkane pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali dve tretjini mladostnikov. Uživanje sladkanih pijač in sladkarij se s starostjo povečuje, tako jih redno uživa nekaj manj kot tri četrtine 15-letnikov ter slabi dve tretjini 13-letnikov in 11-letnikov. Fantje bolj posegajo po sladkanih pijačah, dekleta pa po sladkarijah. Uživanje sladkanih pijač pri otrocih in mladostnikih predstavlja v Sloveniji dokaj pomemben problem, saj mednarodne primerjave HBSC rezultatov kažejo, da se slovenski mladostniki uvrščajo v sam EU vrh po količini zaužitih sladkih pijač. Podatki Pediatrične klinike UKC Ljubljana kažejo, da slovenski mladostniki na dan popijejo premalo tekočine, (900 ml namesto priporočenih 1500 ml), od tega vnos pijač z dodanim sladkorjem pri dekletih znaša 51 %, pri fantih pa 69 % vseh dnevno zaužitih tekočin. V energijskem deležu predstavlja vnos sladkanih pijač 10 % celodnevnega energijskega vnosa pri dekletih in 11 % pri fantih. Vnos vseh prostih sladkorjev pri mladostnikih znaša 16 % celodnevnega energijskega vnosa, kar je več od priporočila WHO (priporočilo WHO, 2003: 10 % celodnevnega energijskega vnosa).

  • Uravnotežena prehrana in zadostna telesna dejavnost omogočata vzdrževanje energijskega ravnovesja med vnosom in porabo energije, ki se izrazi kot prehranski status človeka. V kolikor je energijski vnos višji od energijske porabe, se pojavi povečana telesna teža in debelost, v obratnem primeru podhranjenost.

  • Za izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad je ključnega pomena priprava in uveljavljanje zdravju naklonjenih javnih politik, ki s sistemskimi ukrepi omogočajo zdravo izbiro kot lažje dostopno izbiro vsem populacijskim skupinam in ne ustvarjajo nepravičnih neenakosti v zdravju. Akcijski programi, ki skušajo zmanjšati debelost v populaciji, naslavljajo predvsem zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost, v širšem kontekstu pa še dobro duševno zdravje in v prihodnosti tudi ustrezne vzorce spanja. Aktivnosti promocije zdravja na individualni in družbeni ravni so usmerjene predvsem v povečano uživanje sadja in zelenjave, zmanjšano uživanje energijsko goste in hranilno revne hrane ter povečanje dnevne telesne dejavnosti.

  • Nekateri možni konkretni medsektorski ukrepi, ki na podlagi raziskovalne evidence lahko prispevajo k zmanjševanju problema debelosti pri otrocih in mladih, so naslednji:

– Omejitev trženja nezdrave hrane, s posebno zaščito šolskega okolja (vključno s prepovedjo avtomatov s hrano in pijačo v šolskem prostoru); – Ohranitev in izboljšanja sistema organizirane šolske prehrane;
– Povečanje dostopnosti zdravih izbir, npr. sadja in zelenjave v šolskem okolju (Shema šolskega sadja EU); – Potrošnikom jasno razumljivo označevanje izdelkov z visoko vsebnostjo sladkorjev, soli, maščob, kofeina;
– Zmanjšana cenovna dostopnost nezdravih živil (npr. povišanje cen pijač z dodanimi sladkorji) in istočasno večja cenovna dostopnost sadja in zelenjave ter mleka in izdelkov z manj maščob;
– Sistemsko medpredmetno vključevanje tem zdrave prehrane in telesne dejavnosti v redni kurikul in kroskurikularno v šolski prostor, sistemska ureditev celostnega pristopa promocije zdravja v šolah, udejanjanje zdravih navad v šolskem prostoru (aktivni prihod v šolo, rekreativni odmori, gibanje v rednem izvajanju pouka);
– Zagotovitev pregleda vzorcev spanja otrok in mladostnikov v Sloveniji, priprava ukrepov in spodbujanje vzorcev rednega in zadostnega spanja; – Zagotavljanje kakovostnega in varnega preživljanja prostega časa(odprte telovadnice …);
– Več povezovanja šole in staršev ter lokalne skupnosti za omogočanje cenovno dostopne zdrave prehrane in telesne dejavnosti, brezplačno za najbolj socialno ekonomsko šibke;
– Spodbujanje kakovostnih odnosov v družini, aktiviranje lokalnih skupnosti za krepitev zdravih navad prehranskih in gibalnih navad v družinah;
– Načrtovanje bivanjskih okolij in prometnih poti na način, da spodbujajo telesno dejavnost, druženje in aktivno preživljanje prostega časa;
– Zagotovitev dostopnosti do zelenih in pokritih rekreativnih površin v lokalni skupnosti ter možnost njihove varne uporabe za vse, tudi za socialno ekonomsko šibkejše;
– Zagotavljanje optimalnega in enakega dostopa mladostnikov do storitev zdravstvenega varstva, ki so povezane s promocijo zdravja in preprečevanjem debelosti;
– Izboljšanje vladnih mehanizmov za učinkovitejše medsektorsko in medinstitucionalno sodelovanje;
– Zagotavljanje rednega spremljanja, raziskovanja in vrednotenja stanja in posameznih ukrepov; zagotavljanje sistemskega izvajanja ocenjevanja vplivov različnih politik, programov in aktivnosti na zdravje.
Največji del nanizanih ukrepov je predvidenih v osnutku nove Strategije »Prehrana in gibanje za zdravje« 2013-23.”

 

Celotna novica in gradivo: IVZ, 5. 7. 2013

(Skupno 8 obiskov, 1 današnjih obiskov)