Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je v letošnjem letu pripravilo predlog novega zakona o štipendiranju, katerega cilj je celovita in pregledna ureditev štipendiranja v Sloveniji. V petek, 12. 11. 2010, se je zaključila javna razprava o predlogu zakona, v katero sta se s svojim mnenjem vključila tudi MSS in ŠOS.

Celotno mnenje MSS, podlaga zanj je programski dokument MSS Izobraževanje mladih.

Ključne spremembe, ki jih v primerjavi z obstoječim uvaja predlog novega zakona, so povišanje cenzusa za pridobitev državne štipendije, podrobnejša ureditev pravic in obveznosti delodajalcev in štipendistov pod naslovom kadrovskih štipendij ter možnost pridobitve več vrst štipendij hkrati.

Izmed vseh pomanjkljivosti in prednosti predloga zakona pa najbolj izstopa omejitev dostopa do državne štipendije za mlade, ki so mlajši od 18 let. Takšno ureditev pridobivanja državnih štipendij sicer opredeljuje že Zakon u uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je Državni zbor RS potrdil v juliju 2010, po katerem se izključita možnosti istočasne pridobitve državne štipendije in otroškega dodatka. Pri tem so pod naslovom pravic iz javnih sredstev mladi do 18 let upravičeni do pridobitve otroškega dodatka, mladi nad 18 let pa do državne štipendije. Kljub neugodnim okoliščinam je MSS v svojem mnenju na predlog zakona o štipendiranju posebej izpostavil prav problematičnost tovrstnega urejanja podeljevanja državnih štipendij.

Komentarji ŠOS k Zakonu o štipendiranju, 12. november 2010

ŠOS podpira sistemske spremembe, ki jih napoveduje predlog Zakona o štipendiranju, saj že več časa poudarja pomen štipendij za dijake in študente. Ob tem ŠOS kot pozitivno ocenjuje dvig cenzusa in s tem povečanje kroga prejemnikov državnih štipendij, hkratno prejemanje več vrst štipendij, povečanja osnove državne štipendije, urejanje kadrovskega štipendiranja, uvajanja dodatnih vrst štipendij, načrtovanja štipendijske politike in urejanja  financiranja vseh štipendijskih shem.

Vendar pa se ŠOS še vedno ne strinja z ukinjanjem državnih štipendij za mladoletne dijake brez primernega nadomestila, ukinjanju državnih in Zoisovih štipendij za doktorski študij, znižanju dodatkov za prevoz/oddaljenost, znižanju dodatkov za uspeh, nizko določeni višini osnovi tako kadrovske, Zoisove in štipendije za deficitne poklice. ŠOS prav tako nasprotuje zaostritvi pogojev pri podeljevanju Zoisovih štipendij, enotni višini Zoisove štipendije ne glede na raven izobraževanja, povečanju administrativnega dela za delodajalce pri kadrovskih štipendijah. Predvsem pa se bo ŠOS zavzemal za to, da bodo tudi sedanji državni štipendisti pridobili višje državne štipendije, kot jih sedaj določata Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in predlagani Zakon o štipendiranju.

Vir: MSS, 15. 11. 2010 in ŠOS, 15. 11. 2010

(Skupno 31 obiskov, 1 današnjih obiskov)