17. in 18. novembra se je v Berlinu odvila zaključna konferenca ETUCE-jevega projekta o stresu v učiteljskem poklicu. Tokratni projekt je bil nadaljevanje prvih dveh in njegov osrednji del je bila vseevropska raziskava o vplivu psihosocialnih tveganj na učitelje, ki je bila izpeljana letos spomladi. Da je stres izjemno aktualna težava v vseh poklicih, dokazujejo npr. podatki iz nemškega poročila »Fehlzeitenreport 2009«, ki zajemajo pregled bolniških odsotnosti v Nemčiji med leti 1998 in 2008. Medtem ko so odsotnosti iz drugih vzrokov (kardiovaskularnih, respiratornih, mišičnih obolenj, poškodb na delu …) v upadu, pa strmo naraščajo odsotnosti zaradi psihosocialnih težav oz. diagnoz stresa in izgorelosti.

Izobraževalni sektor in zaposleni v njem so zaradi specifike tega poklica tudi podvrženi specifičnim tveganjem. V neki raziskavi, ki je preučevala z delom povezane (psihosomatske) težave oz. simptome pri zaposlenih (javni in zasebni sektor), so se na prvih sedem mest po pogostosti teh simptomov uvrstili vzgojitelji in učitelji (npr. osnovnošolski, s poklicnih šol, gimnazij …). Konkretnejše rezultate tokratne raziskave o stresu v učiteljskem poklicu bomo predstavili v eni od prihodnjih novic, tokrat naj navedemo le, da je v njej sodelovalo tudi 20 slovenskih šol, skupno pa skoraj 5.500 učiteljic in učiteljev iz 30 evropskih držav. Slovenski rezultati ne odstopajo pretirano od evropskega povprečja, omenimo lahko le, da so slovenski učitelji sorazmerno zadovoljni s svojo službo, vendar občutijo rahlo nadpovprečno izgorelost in stres, v anketi pa zlasti (negativno) izstopajo še odgovori glede konfliktov s starši (na drugem mestu po pogostosti med sodelujočimi državami!) in verbalnega nasilja nad učitelji (prav tako na drugem mestu med 30 državami, ki so sodelovale v anketi). Ostali rezultati, kot omenjeno, ne odstopajo pretirano ne v pozitivno ne v negativno smer.

Andreas Horst z nemškega zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve je v svojem pozdravnem nagovoru udeležencem konference postregel tudi z nekaterimi pomembnimi in zgovornimi podatki – v Nemčiji vsako leto izgubijo kar 47 milijonov delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti, povezanih z izgorelostjo, stresom, preobremenjenostjo oz. vsemi boleznimi psihosomatskega izvora delavcev. Predstavnik nemškega ministrstva je dodal še, da stres ne pomeni le velikega zdravstvenega in osebnega tveganja za posameznika, temveč predstavlja tudi ogromen strošek za ustanove in podjetja ter družbo kot celoto. Kot je še povedal, je ena izmed njihovih raziskav pokazala, da je bolniška odsotnost med učitelji iz psihosomatskih vzrokov kar štirikrat višja kot v drugih poklicih! Tudi Matthias Nübling z raziskovalnega centra za poklicno in socialno zdravje iz Freiburga (Freiburger Forschungsstelle Arbeits- und Sozialmedizin – FFAS), ki je za ETUCE opravil vseevropsko raziskavo o stresu v učiteljskem poklicu, je med v raziskavi ugotovljenimi vzroki, ki močno oz. še zlasti pomembno vplivajo na raven stresa in izgorelosti pri posamezniku ter vodijo v odsotnosti z dela, izpostavil zlasti hrup v razredu in posledično povečano obremenitev glasu učiteljev. Višjo stopnjo stresa (kot pričakovano izhaja iz navedenega rezultata raziskave) povzročata tudi večje število razredov, ki jih poučuje posamezni učitelj, in večje število učencev v posameznem razredu.

Več na SVIZ, 21. 11. 2011

(Skupno 26 obiskov, 1 današnjih obiskov)