SVIZ objavlja poročilo s predstavitve prvih rezultatov OECD-jeve raziskave Pisa 2009, ki je bila v torek, 7. 12. 2010 na Pedagoškem inštitutu. V nadaljevanju je uvodno besedilo iz brošure, ki so jo pripravili na Pedagoškem inštitutu. Celotno brošuro, ki se osredotoča na dosežke slovenskih učencev,  so objavili tu, objavljena pa je tudi angleška različica, ki povzema glavne rezultate celotne raziskave in primerja dosežke vanjo vključenih držav.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah. Raziskava je bila prvič izvedena leta 2000 in od takrat države na tri leta ugotavljajo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti učenk in učencev v starosti 15 let, kar je za večino držav približno ob koncu obveznega izobraževanja. V Sloveniji so v raziskavo vključeni večinoma dijakinje in dijaki 1. letnikov srednjih šol in gimnazij. Skupaj s šolami raziskavo PISA v Sloveniji izvaja Pedagoški inštitut.

Leta 2009, ko je bila raziskava osredotočena na bralno pismenost, je v raziskavi sodelovalo okoli 470.000 učenk in učencev sveta, kar predstavlja reprezentativno skupino za okoli 26 milijonov 15-letnikov iz 65 držav. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 7.764 dijakinj in dijakov vseh slovenskih gimnazij in srednjih šol oz. 333 srednješolskih izobraževalnih programov in 46 učencev iz 24 osnovnih šol. V raziskavi PISA 2009 so bili zbrani tudi spremljajoči podatki iz osebnega in šolskega okolja sodelujočih učencev in dijakov. V nadaljevanju bomo vse sodelujoče imenovali učenci, kar z izjemo poglavij o razlikah med spoloma enakovredno vključuje tako učence kot učenke.

KLJUČNE UGOTOVITVE O DOSEŽKIH UČENCEV

Bralna pismenost

  1. V Sloveniji 79 % učencev dosega temeljne bralne kompetence, v povprečju v OECD je teh učencev 81 %, v EU pa 82 %. Temeljne bralne kompetence (2. raven branja) učencem omogočajo nadaljevanje učenja na vseh področjih in s tem tudi uspešno in učinkovito delovanje v vsakdanjem življenju. 55 % slovenskih učencev dosega 2. ali 3. raven bralnih kompetenc. Najvišje bralne kompetence dosega 0,3 % slovenskih učencev, v OECD 1,0 % in v EU 0,6 %.
  2. Slovenski učenci so v povprečju dosegli 483 točk, kar je manj kot v OECD (494 točk) in EU (489 točk), pa tudi 11 točk manj kot leta 2006. Slovenski učenci so na dveh podlestvicah, na podlestvici iskanje in priklic informacij in na podlestvici povzemanje in interpretiranje besedila, dosegli 489 točk, kar predstavlja 3. raven, na podlestvici razmišljanje o… in vrednotenje besedila pa 470 točk, kar predstavlja 2. raven. Na podlestvici vezanega besedila so dosegli 484 točk (2. raven), 476 točk pa na podlestvici nevezanega besedila (3. raven).
  3. Rezultati raziskave PISA 2009 kažejo na to, da so učenci z višjimi dosežki tisti učenci, ki radi berejo in dnevno berejo tudi za zabavo. V Sloveniji znaša razlika v dosežkih med učenci, ki radi berejo, in učenci, ki ne berejo radi, 98 točk, kar je več kot ena raven lestvice. Največji razkorak (53 točk) je med učenci, ki nikoli ne berejo za zabavo, in učenci, ki vsaj nekaj minut dnevno berejo za zabavo. V Sloveniji je kar 40 % učencev odgovorilo, da nikoli ne berejo za zabavo, v OECD pa je teh učencev 37 %.
  4. Rezultati raziskave PISA 2009 so tudi pokazali, da je pomembno, da se učenci zavedajo, še bolj pa, da uporabljajo ustrezne strategije branja in učenja. Učenci z višjimi dosežki so torej tisti učenci, ki samousmerjajo lastno učenje in vedo, kako bodo besedilo razumeli ter si zapomnili in povzeli pomembne informacije. Razlika v dosežkih med učenci, ki se zavedajo in uporabljajo ustrezne strategije, znaša več kot eno raven na bralni lestvici.
  5. Slovenske učenke so v povprečju dosegle več točk (511 točk) kot učenci (456 točk). Razlika med spoloma v Sloveniji (55 točk) je večja kot v OECD (39 točk) in EU (42 točk). Temeljne bralne kompetence izkazuje 89 % slovenskih učenk in 69 % učencev. Učenke (75 %) v povprečju bolj pogosto izkazujejo veselje do branja kot učenci (46 %).

Matematična pismenost

  1. V Sloveniji 80 % učencev dosega temeljne matematične kompetence, v povprečju v OECD je teh učencev 78 %, v EU pa 77 %. Najvišje matematične kompetence dosega 4 % slovenskih učencev, v OECD in v EU pa 3 %.
  2. Slovenski učenci so v povprečju dosegli 501 točko, kar je več kot v OECD (496 točk) in EU (471 točk), vendar 3 točke manj kot leta 2006, čeprav ta razlika ni statistično pomembna.
  3. V Sloveniji so učenke v povprečju dosegle 501 točko, učenci pa 502 točki. Razlika ni statistično pomembna. V OECD in EU je povprečna razlika med spoloma večja, in sicer 12 točk in je statistično pomembna.

Naravoslovna pismenost

  1. V Sloveniji 85 % učencev dosega temeljne naravoslovne kompetence, v OECD in v EU je teh učencev 82 %. Najvišje naravoslovne kompetence tako v Sloveniji kot v OECD in EU dosega po 1 % učencev.
  2. Slovenski učenci so v povprečju dosegli 512 točk, kar je več kot v OECD (501 točka) in EU (476 točk), vendar 7 točk manj kot leta 2006.
  3. V Sloveniji so učenke v povprečju dosegle 519 točk, učenci pa 505 točk, kar je statistično pomembna razlika. Povprečna razlika med spoloma je nižja tako v OECD (0 točk) kot v EU (3 točke).

Vir in videoposnetki: SVIZ, 7. 12. 2010

(Skupno 28 obiskov, 1 današnjih obiskov)