Vsaka od 30 držav, ki so vključene v raziskavo Evroštudent, ima določeno kvoto študentov, ki morajo izpolniti anketo, da je vzorec reprezentativen. V letošnji raziskavi, ki jo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport vodi Študentska organizacije Slovenije (ŠOS), je sodelovalo 3750 slovenskih študentov, kar je največ doslej, k sodelovanju pa jih je uspela pritegniti tudi ob pomoči sponzorjev. Slovenski študenti so precej pasivni tudi v primerih, ko bodo zbrani rezultati v pomoč pri oblikovanju politik za izboljšanje položaja študentov v Sloveniji.

Glavno nagrado je prejela Vesna Cesar, študentka ekonomije, ki pravi, da ji bo nagrada prišla prav, saj je že razmišljala o študiju ali opravljanju prakse v tujini, a želje zaradi finančnih ovir do zdaj še ni uresničila. Različne nagrade pa bo prejelo še 1500 drugih študentov, ki so sodelovali v raziskavi.

Spletno anketiranje je potekalo dobra dva meseca, celoten projekt pa bo trajal več kot eno leto. Zbrane ankete bodo zdaj obdelali, prvi rezultati pa bodo znani že jeseni. Končno poročilo z mednarodno primerjavo vseh 30 držav, ki so sodelovale v raziskavi, bo nared pomladi 2014. Že zdaj pa so na spletni strani www.evrostudent-2013.si objavljeni zanimivi povzetki preteklih raziskav o socialno-ekonomskem položaju študentov, študijskih razmerah in mobilnosti študentov, kot na primer:

  • Po podatkih raziskave Evroštudent iz leta 2010 je zgolj 4,4 % študentov vključenih v študij na daljavo. V ZDA na primer pričakujejo, da bo leta 2014 kar 80 % ameriških študentov sodelovalo v e-učenju, medtem ko je leta 2009 ta delež znašal približno 44 %.
  • Kar 40,8 % študentov navaja dodatne stroške kot veliko oviro pri mobilnosti. Najpogostejši razlogi, zakaj se ne odločijo za študijsko izmenjavo v tujini, so še: nepoznavanje tujega jezika, strah pred predavanji v angleščini, prevelika navezanost na domače okolje in družino, zamudni birokratski postopki in nepriznavanje izpitov, opravljenih v tujini. Slednje še najbolj nazorno kaže na slabo implementacijo bolonjske reforme in nepoznavanje njenega bistva.
  • Rezultati raziskave Evroštudent iz 2010 kažejo, da ima 6 % študentov vsaj enega otroka. Na evropskem nivoju predstavlja delež študentskih družin od enega do osmih % študentske populacije (največji odstotek v Skandinaviji in Estoniji).
  • 43,8 % slovenskih študentov pred vpisom na visokošolski zavod pridobil izkušnje na trgu dela v obliki občasnih del, ki so trajala manj kot leto dni ter manj kot 20 ur na teden.
  • Med slovenskimi študenti je glede na pretekle raziskave zaznati pozitivne trende pri znanju tujih jezikov. Najbolj obvladajo angleščino (99 %), sledita ji nemščina in španščina. Podobno ugotavljajo tudi evropski kolegi, saj v dveh tretjinah evropskih držav več kot petina študentov dobro govori vsaj dva tuja jezika – podatki pa se najbolj razlikujejo glede na socialno ozadje.

Vir: ŠOS, 18. 7. 2013

(Skupno 16 obiskov, 1 današnjih obiskov)