Raziskovalci Katedre za medijske in komunikacijske študije, Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani, so predstavili raziskovalno poročilo o pojavnosti spletnega nasilja med slovensko mladino. Mladi med 15. in 25. letom veliko svojega časa namenijo prisotnosti na spletu, družbenih omrežjih in komunikaciji prek mobilnih telefonov. Žal pa je to tudi prostor, kjer so prisotne različne oblike nezaželenih oblik komunikacije:
- Žaljivo sporočilo SMS / MMS je enkrat ali večkrat prejelo slabih 59 % vprašanih;
- žaljiv komentar na svojem profilu dobrih 47 %;
- neresnične informacije o sebi na družbenih omrežjih je zaznalo 35 odstotkov vprašanih;
- sovražno sporočilo o sebi na družbenih omrežjih pa 32 odstotkov žaljivo e-pošto dobrih 39 %;
- žaljivo fotografijo ali video o sebi 16 %;
- izkušnje z lažnim profilom pa je imelo enkrat ali večkrat 10 % respondentov.
Pri oceni razširjenosti nasilja respondenti na lestvici od 1 do 10 močneje zaznavajo prisotnost spletnega kot fizičnega nasilja (8,49 – povprečje za spletno : 6,87 povprečje za fizično).
Kljub sorazmerno visoki zaznavi nasilja med vrstniki so osebne izkušnje mladih s spletnim nasiljem nekoliko redkejše. Več kot 11 odstotkov jih meni, da so bili preko spleta osramočeni, 9 odstotkov vprašanih meni, da so bili preko spleta prevarani, več kot 8 odstotkov jih meni, da so bili preko spleta zasledovani, več kot 7 odstotkov pa jih meni, da so iz svoje družbe v komunikaciji preko spleta izključeni. Na odnos do teh posameznih kategorij v vzorcu nimajo vpliva niti spol niti starost niti razred vprašanih, torej ni družbene skupine, ki bi bila v odnosu do teh pojavov kakor koli ranljivejša od preostalih.
Pri varnosti posameznih komunikacijskih kanalov so le trije ocenjeni kot povprečno varni, in sicer e-pošta in mobilni telefon (SMS in MMS), preostali štirje – spletni forumi, družbena omrežja, klepetalnice in ljubezenski spletni portali – pa imajo vsi povprečno oceno pod 2,5 (na lestvici 1–5, na kateri 1 pomeni manj varen).
Raziskava Moč besed je potekala med junijem in decembrom 2014 in povezuje štiri raziskovalne metode: kvalitativno analizo medijskega poročanja, kvalitativno raziskavo Facebook profilov, fokusne skupine in spletno anketo, v kateri je sodelovalo več kot 350 respondentov iz vse Slovenije, starih od 15 do 25 let.
VIR: Safe.si, 26. 1. 2015
