Pol stoletja besedica eko raste v sopomenko za nekaj dobrega, koristnega, človeku in naravi prijaznega, varčnega, celostnega, osmišljenega. Iz ekologije se je osamosvojila v samostojno besedo, pisano EKO ali eko; gre pa vse pogosteje tudi za krn, ki ga pritikamo v najrazličnejše zveze.
V šolski prostor je ekologija prišla iz biologije ter se prepletla tudi v druge predmete. S hitrim spreminjanjem sveta je ekologija iz biološke domene prešla v vsedružbeno. Kdor koli da kaj nase, se poskuša kititi s prepričevanjem, da je on, njegova dejavnost ali njegov izdelek – eko. Večina šolskih predmetov je eko: učni cilji so povezani z ekološkimi izzivi, problemi, nesrečami, dejavnostmi in delovanjem, obenem pa spodbujajo trajnost, vseživljenjskost, sonaravnost.
Izobraževalni prostor bogati tudi Ekošola. Na predstavitveni strani je zapisano: Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja.
Ker državljane predvsem zanima, ali so zrak, hrana, pijača, zvoki, svetloba, toplota … , ki jih uživamo, zdravi, dobrohotni, življenju prijazni, je tema raziskovalnice “eko”. Tudi zato, ker oktobra pospravljamo pridelke in je 16. oktober svetovni dan hrane. Da bo #raziskovalnica uskladiščila vaš tvit, ga opremite z #eko_SVET.
Vir: ZRSŠ, 17. 10. 2018
