V okviru raziskovalnega projekta Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij (v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013«) je potekalo anketiranje o meddržavni mobilnosti in odseljevanju slovenskih Erasmus študentov »generacij« 2005-2010. Projekt sta financirali dve instituciji: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Več o ugotovitvah projekta in metodologiji proučevanja lahko najdete:

Kakšne so značilnosti študentov, ki so se odločili za Erasmus izmenjavo? Kakšna je njihova potencialna in dejanska emigracija? Zanimivejše ugotovitve raziskave je povzela Katja Černčič (Vir: ŠMIC, 3. 1. 2014) in jih podajamo v nadaljevanju.

V obdobju 2005 do 2010 je bilo na Erasmus izmenjavi 7199 slovenskih študentov, odgovore za analizo je posredovalo 2763 oseb. Anketiranje se je za petletno raziskovalno obdobje izvajalo v študijskem letu 2011/2012. Povprečna starost anketirancev je bila v tem obdobju 27 let, 69% je bilo ženski in 31% moških. V večini primerov (65%) je vsaj eden od staršev anketirancev imel terciarno izobrazbo. Največ, kar 40% študentov, ki so bili na Erasmus izmenjavi (praksi ali študiju) je bilo iz Osrednjeslovenske regije, 10% iz Podravske, 10% iz Savinjske in 10% iz Gorenjske in 30% iz ostalih osmih regij. Največ študentov 39%, ki se je odločilo za izmenjavo je bilo iz področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, 24% jih je bilo s področja humanistike in umetnosti, 11% s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Večini študentov je Erasmus izmenjava predstavljala pomembno in dragoceno izkušnjo, saj so si z njo izboljšali samozavest, znanje tujega jezika, strokovno širino in splošno razgledanost.

Le malo anketirancev se je je v raziskavi opredelilo kot nemigranti 23%, veliko kot potencialni emigranti 58% ali 1515 in 11,5% ali 300 dejanskih delovnih emigrantov od 2615 respodentov. V kolikor se obseg potencialnih emigrantov poveča na celotno populacijo, pomeni, da je potencialnih emigrantov 3780.

Značilnosti potencialnega tipičnega emigranta so:

  • ženski spol
  • starost v času anketiranja 25 – 26 let
  • starši imajo terciarno izobrazbo
  • je iz Osrednjeslovenske, Podravske ali Savinjske regije
  • na Erasmus izmenjavi je bila v zadnjih dveh opazovanih letih za en semester

Največja nagnjenost k emigraciji imajo osebe:

  • enaka nagnjenost med spoloma
  • starost v času anketiranja 27 – 29 let ali 33 – 35 let
  • starši imajo srednješolsko izobrazbo
  • so iz Podravske, Koroške ali Savinjske regije
  • na izmenjavi so bili v zadnjem opazovanem letu za dva semestra

Značilnosti evidentiranega tipičnega emigranta:

  • ženski spol
  • starost v času anketiranja 28 let
  • starši imajo terciarno izobrazbo
  • je iz Osrednjeslovenske, Goriške, Gorenjske ali Savinjske regije
  • na Erasmus izmenjavi je bila v letih 2009 – 2010 za dva semestra

Nagnjenost k dejanski zaposlitveni emigraciji

  • nekoliko bolj moški spol
  • starost v času anketiranja nad 30 let
  • starši imajo srednješolsko izobrazbo
  • so iz Zasavja, Koroške ali Pomurske regije
  • na Erasmus izmenjavi so bili v letih 2005 – 2006 za dva semestra

Erasmus mednarodna študentska izmenjava je koristna za posameznika kakor tudi za državo. Nagnjenost slovenske mladine k meddržavni mobilnosti, se je v generaciji 2005 – 2010 povečala glede na generacijo 1999 – 2004. S čimer se vse bolj dosega cilj večine evropskih držav po kroženju strokovnjakov.

(Skupno 26 obiskov, 1 današnjih obiskov)