V okviru raziskovalnega projekta Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij (v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013«) je potekalo anketiranje o meddržavni mobilnosti in odseljevanju slovenskih Erasmus študentov »generacij« 2005-2010. Projekt sta financirali dve instituciji: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Več o ugotovitvah projekta in metodologiji proučevanja lahko najdete:
- na spletni strani Inštituta za ekonomska raziskovanja (http://www.ier.si/), kjer je dosegljiva znanstvena monografija »Dejanska in potencialna emigracija nekdanjih Erasmus študentov iz Slovenije« (pdf) (Bevc, M. in M. Ogorevc),
- v digitalni knjižnici Slovenije pod »poročila« ARRS, kjer je najprej prikazano zaključno poročilo projekta na obrazcu ARRS, kateremu je kot priloga dodana navedena monografija kot tudi druga monografija, ki je nastala na podlagi tega projekta (Bevc M. in S. Uršič: Selitve kot razvojni dejavnik Slovenije in njenih regij)
Kakšne so značilnosti študentov, ki so se odločili za Erasmus izmenjavo? Kakšna je njihova potencialna in dejanska emigracija? Zanimivejše ugotovitve raziskave je povzela Katja Černčič (Vir: ŠMIC, 3. 1. 2014) in jih podajamo v nadaljevanju.
V obdobju 2005 do 2010 je bilo na Erasmus izmenjavi 7199 slovenskih študentov, odgovore za analizo je posredovalo 2763 oseb. Anketiranje se je za petletno raziskovalno obdobje izvajalo v študijskem letu 2011/2012. Povprečna starost anketirancev je bila v tem obdobju 27 let, 69% je bilo ženski in 31% moških. V večini primerov (65%) je vsaj eden od staršev anketirancev imel terciarno izobrazbo. Največ, kar 40% študentov, ki so bili na Erasmus izmenjavi (praksi ali študiju) je bilo iz Osrednjeslovenske regije, 10% iz Podravske, 10% iz Savinjske in 10% iz Gorenjske in 30% iz ostalih osmih regij. Največ študentov 39%, ki se je odločilo za izmenjavo je bilo iz področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, 24% jih je bilo s področja humanistike in umetnosti, 11% s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Večini študentov je Erasmus izmenjava predstavljala pomembno in dragoceno izkušnjo, saj so si z njo izboljšali samozavest, znanje tujega jezika, strokovno širino in splošno razgledanost.
Le malo anketirancev se je je v raziskavi opredelilo kot nemigranti 23%, veliko kot potencialni emigranti 58% ali 1515 in 11,5% ali 300 dejanskih delovnih emigrantov od 2615 respodentov. V kolikor se obseg potencialnih emigrantov poveča na celotno populacijo, pomeni, da je potencialnih emigrantov 3780.
Značilnosti potencialnega tipičnega emigranta so:
- ženski spol
- starost v času anketiranja 25 – 26 let
- starši imajo terciarno izobrazbo
- je iz Osrednjeslovenske, Podravske ali Savinjske regije
- na Erasmus izmenjavi je bila v zadnjih dveh opazovanih letih za en semester
Največja nagnjenost k emigraciji imajo osebe:
- enaka nagnjenost med spoloma
- starost v času anketiranja 27 – 29 let ali 33 – 35 let
- starši imajo srednješolsko izobrazbo
- so iz Podravske, Koroške ali Savinjske regije
- na izmenjavi so bili v zadnjem opazovanem letu za dva semestra
Značilnosti evidentiranega tipičnega emigranta:
- ženski spol
- starost v času anketiranja 28 let
- starši imajo terciarno izobrazbo
- je iz Osrednjeslovenske, Goriške, Gorenjske ali Savinjske regije
- na Erasmus izmenjavi je bila v letih 2009 – 2010 za dva semestra
Nagnjenost k dejanski zaposlitveni emigraciji
- nekoliko bolj moški spol
- starost v času anketiranja nad 30 let
- starši imajo srednješolsko izobrazbo
- so iz Zasavja, Koroške ali Pomurske regije
- na Erasmus izmenjavi so bili v letih 2005 – 2006 za dva semestra
Erasmus mednarodna študentska izmenjava je koristna za posameznika kakor tudi za državo. Nagnjenost slovenske mladine k meddržavni mobilnosti, se je v generaciji 2005 – 2010 povečala glede na generacijo 1999 – 2004. S čimer se vse bolj dosega cilj večine evropskih držav po kroženju strokovnjakov.