Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik se je v Bruslju včeraj udeležila zasedanja Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport. 

Na področju kulture in avdiovizualne politike je predsedstvo predstavilo poročilo o napredku pri pogajanjih o reviziji direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Namen predloga Komisije je posodobiti in prenoviti veljavni avdiovizualni regulativni okvir, ki ga določa direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah iz leta 2010, da bi bolje ustrezal digitalni dobi, ki jo zaznamujejo hiter tehnološki razvoj, pojav novih poslovnih modelov ter spremembe vzorcev gledanja in uporabe.

Državna sekretarka Damjana Pečnik je v svojem prispevku izpostavila, da Slovenija podpira osnovni mehanizem za izvajanje direktive – načelo države izvora – vendar menimo, da bi bilo izvajanje direktive bolj optimalno, če bi se pri ugotavljanju pristojnosti upoštevala tudi ciljna država izvajanja storitev. Poudarila je še, da bi bilo potrebno ponovno uveljaviti načelo minimalne harmonizacije za vse določbe direktive.

Svet je sprejel tudi splošni pristop do predloga sklepa o evropskem letu kulturne dediščine (2018) ter splošni pristop do predloga razširitve sklepa, ki ureja aktivnost Evropske prestolnice kulture, na države EFTA/EGP.

Osrednja razprava na Svetu se je posvetila oblikovanju strategije EU za mednarodne kulturne povezave. 

Ob tej točki je državna sekretarka Damjana Pečnik v nagovoru poudarila pomembnost sodelovanja pri tej temi med ministri za kulturo in ministri za zunanje zadeve. Kot pomemben korak k uspešnemu oblikovanju strategije je izpostavila določitev vsebinskih in geografskih prioritet. Izpostavila je pomembnost vzpostavitve učinkovitega mehanizma za varstvo kulturne dediščine v oboroženih spopadih. Slovenija kot geografsko prioritetno področje prepoznava JV Evropo, kjer je v projektu »Ljubljanski proces« v sodelovanju s Svetom Evrope in Evropsko komisijo uspešno izvajala rehabilitacijo kulturne dediščine, kar je bilo prepoznano kot primer dobre prakse. Menimo, da bi bilo potrebno tak pristop razširiti tudi na bližnjo soseščino EU, tako na jugu kot na vzhodu.

Poudarila je tudi pomembnost sodelovanja z drugimi pomembnimi partnerji na tem področju (Unesco, Svet Evrope) ter potrebo po odpravi ovir za napredek pri mednarodnem kulturnem sodelovanju (npr. olajšanje vizumskih postopkov za umetniška gostovanja v partnerskih tretjih državah).

Vir: MK, 22. 11. 2016

 

(Skupno 8 obiskov, 1 današnjih obiskov)