Z letošnjim letom se je začel izvajati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je bil sicer sprejet že sredi leta 2010. Ključni namen zakona je oblikovanje bolj pravičnega, preglednega in dolgoročno vzdržnega sistema socialnih transferjev, odvisnih od materialnega položaja posameznikov in družin.

Ena od novosti zakona, ki bo za pridobitev transferjev odslej dosledno upošteval tako dohodke kot premoženje, je tudi, da bodo do državne štipendije po novem upravičeni le polnoletni dijaki in študentje, ki so slovenski državljani. Državna štipendija je namreč izrazit socialni korektiv, namenjen možnosti izobraževanja socialno šibkih slovenskih državljanov. 

Do uveljavitve zakona je državno štipendijo v povprečju letno prejemalo okoli 1.000 tujih študentov, pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije. Na dan 31. 12. 2011 je državno štipendijo prejemalo 1.762 tujih študentov in dijakov. V študijskem letu 2010/2011 je bilo za državne štipendije tujim študentom in dijakom namenjenih skoraj dva in pol milijona evrov. Vsi študenti, ne glede na državljanstvo, torej tudi tuji študentje so upravičeni tudi do subvencionirane študentske prehrane, prav tako imajo možnost opravljanja dela prek študentskega servisa.

Naj ob tem poudarimo, da slovenski študenti v teh državah do državnih štipendij niso upravičeni. Zato menimo, da je treba prek bilateralnih sporazumov vzpostaviti načelo reciprocitete.

Republika Slovenija ima z nekaterimi državami sklenjen tudi protokol na področju izobraževanja, in sicer z Republiko Hrvaško, Republiko Makedonijo in Republiko Črno Goro. Protokol omogoča, da se študenti izobražujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, kar pomeni, da jim ni treba plačevati šolnin. V šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 je bilo med prejemniki državne štipendije 224 takih študentov.

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) poudarjamo, da smo med pripravo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstva sodelovali tudi s Študentsko organizacijo Slovenije, ki ni nikoli izrazila nestrinjanja s predlagano ureditvijo, prav tako smo se s predstavniki tujih študentov že sestali konec leta 2011.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve razume želje tujih študentov po materialni pomoči, kakor tudi želje izobraževalnih ustanov po internacionalizaciji izobraževanja. Vendar je treba to vprašanje reševati prvenstveno v tem okviru, se pravi kot razvojno pomoč drugim državam, kot spodbujanje internacionalizacije izobraževanja, kot spodbujanje meddržavnega sodelovanja na področju izobraževanja ali kot zmanjševanje primanjkljaja določenih poklicnih profilov, ne pa kot socialno vprašanje državljanov tretjih držav.

V zvezi z internacionalizacijo slovenskih univerz je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z Ministrstvom za zunanje zadeve in MDDSZ pripravljeno iskati ustrezne rešitve za tuje študente. Za premostitev socialnih stisk tujih polnoletnih dijakov in študentov, ki so po novem letu izgubili državno štipendijo, pa na MDDSZ preučujemo možnost razpisa Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.

Predstavniki ministrstva se bodo tako danes udeležili srečanja s predstavniki tujih študentov, ki ga ob njihovem protestnem shodu pripravlja rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Stanislav Pejovnik.

Vir: MDDSZ, 17. 1. 2012

(Skupno 12 obiskov, 1 današnjih obiskov)