Evropska komisija je predstavila strategijo, s katero želi v celoti izkoristiti potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja za spodbujanje rasti in zaposlovanja. V ta sektorja sodijo podjetja in druge organizacije s področij arhitekture, umetniških obrti, kulturne dediščine, oblikovanja, festivalov, filma in televizije, glasbe, uprizoritvenih in vizualnih umetnosti, arhivov in knjižnic, založništva in radia, ki že zdaj ustvarijo 4,5 % BDP in 8,5 milijona delovnih mest v Evropski uniji. Vendar pa se tudi kulturni in ustvarjalni sektor soočata z velikimi izzivi digitalizacije in globalizacije ter velike razdrobljenosti trgov zaradi kulturne in jezikovne raznolikosti. Prav tako je velika težava še vedno dostop do financiranja.

Evropska komisija želi z novo strategijo povečati konkurenčnost in izvozni potencial teh sektorjev ter njun pozitivni učinek na druga področja, kot so inovacije, informacijska in komunikacijska tehnologija ter oživljanje mest. Zavzema se za vrsto ukrepov, s katerimi bi ustvarila prave pogoje za razcvet kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Ukrepi se nanašajo na usposabljanja, dostop do financiranja, spodbujanje novih poslovnih modelov, razvoj občinstva, dostop do mednarodnih trgov in boljšo povezanost z drugimi sektorji.

„Evropski kulturni in ustvarjalni sektor nista le ključna za kulturno raznolikost, ampak tudi v veliki meri prispevata k družbenemu in gospodarskemu razvoju v državah članicah in regijah. Na lokalni in regionalni ravni so strateške naložbe v teh sektorjih pogosto požele izjemne rezultate, o čemer pričajo mnoge evropske prestolnice kulture. Ta sektorja pomembno vplivata tudi na druga področja ter spodbujata dinamično podobo privlačne in ustvarjalne Evrope, ki je odprta kulturam in talentom z vsega sveta,“ je dejala Androulla Vassiliou, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade.

Komisija je strategijo opredelila v dokumentu „Krepitev kulturnega in ustvarjalnega sektorja za rast in zaposlovanje v EU“, v njej pa predvideva vrsto političnih pobud in modernizacijo zakonodajnega okvira. Prav tako želi spodbuditi tesnejše sodelovanje med različnimi politikami, zlasti na področjih kulture, izobraževanja, industrije, gospodarstva, turizma, razvoja mest, regionalnega razvoja in prostorskega načrtovanja. Poleg tega namerava povečati podporo sektorjema iz sredstev EU, zlasti v okviru programa „Ustvarjalna Evropa“ s predvidenimi sredstvi v višini 1,8 milijarde evrov za obdobje 2014–2020 ter s sredstvi Kohezijskega sklada.

Vir: Evropska komisija, 26. 9. 2012

(Skupno 10 obiskov, 1 današnjih obiskov)