Leta 2011 je v Sloveniji 93 % oseb v starosti 18–69 let govorilo vsaj en tuji jezik, med njimi jih 15 % govorilo le en tuji jezik, 32 % dva tuja jezika in 45 % tri ali več tujih jezikov.

Evropski dan jezikov praznuje letos svoj 11. rojstni dan. Na ta dan, tj. 26. septembra, mnoge države opozarjajo z različnimi dejavnostmi na bogastvo jezikovne različnosti in na pomen učenja tujih jezikov, veziva evropskega povezovanja. Poseben poudarek je namenjen učenju manj razširjenih jezikov, ki se jih ljudje redkeje učijo, jezikom migrantov in znakovnim jezikom.

Evropski dan jezikov naj bi spodbujal tudi vseživljenjsko učenje jezikov za osebno rast, za polno sodelovanje v demokratičnih družbah Evrope in za poklicni razvoj.
Na svetu obstaja več kot 6.000 jezikov in v ozadju vsakega je drugačna kultura. Evropski dan jezikov skuša poudariti pomen jezikov, njihove raznolikosti in to, da je učenje jezikov lahko tudi zabavno. Tudi Unesco uvršča med svoje prednostne naloge spodbujanje večjezičnosti in jezikovne raznolikosti ter varovanje ogroženih jezikov.

V Sloveniji se v največjem številu učimo angleški jezik

Tudi v Sloveniji namenjamo jezikovnemu izobraževanju veliko pozornost. Mnogi otroci se začnejo učiti tuje jezike že v predšolski dobi, saj mnogi vrtci ponujajo učenje tujih jezikov kot dopolnilno dejavnost. V šolskem letu 2010/11 se je pri nas učilo tuje jezike kar 3.800 ali 4,7 % malčkov.

Zavedanje pomembnosti zgodnjega učenja tujih jezikov se odraža tudi v osnovnih šolah, saj se uči tuji jezik celotna populacija učencev že v drugi triadi devetletke, tj. v 4., 5. in 6. razredu, pa tudi celotna populacija osnovnošolcev v tretji triadi (7., 8. in 9. razred); 46 % učencev zadnje triade se poleg obveznega prvega tujega jezika uči še drugi tuji jezik, in sicer kot izbirni predmet. Del osnovnošolcev se uči tujega jezika že v prvih treh razredih osnovne šole. Od šolskega leta 2013/14 pa bo tuji jezik del obveznega predmetnika od 1. razreda osnovne šole dalje.

Učenje vsaj enega tujega jezika je v osnovni šoli obvezno v vseh državah EU-27, razen na Irskem, učenje drugega tujega jezika pa je navadno izbirno. Slovenski osnovnošolci se učijo povprečno 1,4 tujega jezika; to je še vedno manj od povprečja v EU; osnovnošolci v EU se namreč učijo povprečno 1,5 tujega jezika. Po številu tujih jezikov, ki se jih učijo osnovnošolci, je precej pred drugimi Luksemburg z 2,5 tujega jezika; tam se namreč že na nižji stopnji obveznega izobraževanja učijo dveh tujih jezikov. Povprečno več kot dveh tujih jezikov pa se učijo še osnovnošolci na Finskem, na Malti in na Nizozemskem.

Srednješolci v Sloveniji se učijo povprečno 1,6 tujega jezika

Na srednješolski stopnji se vsaj enega tujega jezika uči celotna populacija šolajoče se mladine, še drugega tujega jezika – v okviru predmetnika ali kot izbirni predmet – pa se uči nekaj več kot 60 % srednješolcev.

Slovenski dijaki se tako učijo povprečno 1,6 tujega jezika; ta podatek nas skupaj s Švedsko, Poljsko, Latvijo in Bolgarijo uvršča v Evropski uniji na 8. mesto; na prvem mestu je spet Luksemburg z 2,4 tujega jezika, sledi mu Estonija z 2,2 tujega jezika, tej sledijo Romunija, Ciper, Slovaška Francija in Belgija.

Več kot tretjina prebivalcev Slovenije govori tri ali več tujih jezikov

O jezikovnem znanju prebivalcev Slovenije dolgo časa nismo imeli natančnejših podatkov. Pridobili smo jih šele z mednarodno anketo o izobraževanju odraslih, prvič izvedeno v letu 2007 in ponovljeno v letu 2011; med vprašanji v anketnem vprašalniku so bila namreč izbranim anketirancem zastavljena tudi vprašanja o njihovih jezikovnih znanjih.

Po podatkih iz leta 2011 je (bilo) v Sloveniji med osebami v starosti 18–69 let 93 % takih, ki govorijo vsaj en tuji jezik; med temi osebami jih 15 % govori en tuji jezik, 32 % dva tuja jezika in kar 45 % tri ali več tujih jezikov.
Leta 2007 je en tuji jezik govorilo 20,5 % oseb, dva tuja jezika 37,2 % oseb, tri ali več tujih jezikov pa 34,1 % oseb. Število oseb, ki govorijo tri ali več tujih jezikov je bilo tako v letu 2011 v primerjavi s podatki iz leta 2007 večje kar za 11 odstotnih točk.
Po številu oseb z znanjem tujih jezikov smo se leta 2007 uvrstili v evropski vrh; pred nami so bile le Litva, Norveška, Švedska, Latvija in Slovaška.

Opozoriti pa moramo, da je bila v omenjeno anketo zajeta tudi generacija, ki se je po obveznem predmetniku v osnovni šoli učila še srbohrvaščino in da ta jezik zdaj prav tako velja za tuji jezik. Po podatkih iz te ankete je namreč srbohrvaščina (za angleščino in nemščino) tretji najpogostejši tuji jezik, ki ga govorijo prebivalci Slovenije v starostni skupini 18–69 let.

Razlike v znanju posameznih tujih jezikov so odvisne od starosti in izobrazbe oseb

    Leta 2007 je angleški jezik govorilo tri četrtine oseb v starostni skupini 25–34 let, skoraj polovica v starostni skupini 35–49 let in nekaj več kot četrtina v starostni skupini 50–64 let. V letu 2011 se je odstotek teh oseb v starostni skupini 25–34 let zvišal na 85 %, v starostni skupini 35–49 na 67 % in v starostni skupini 50–64 let na 45 %.
    Nemški jezik je v letu 2011 govorilo približno 47 % oseb v starosti 25–64 let; razlike med posameznimi starostnimi skupinami so bile tu veliko manjše. Število oseb z znanjem nemščine pa ni bilo več največje v starostni skupini 50–64 let, kot je bilo leta 2007, temveč v starostni skupini 25–34 let. To je razumljivo, saj se vse več mladih uči v srednji šoli tudi drugega tujega jezika, to pa je najpogosteje nemščina. Nemščina kot prvi tuji jezik se počasi umika iz predmetnikov osnovnih in srednjih šol. V šolskem letu 1977/78 se je nemški jezik kot prvi tuji jezik učilo 25 % populacije osnovnošolcev in dijakov, v letu 2010/2011 pa manj kot 3 % osnovnošolcev in manj kot 7 % srednješolcev.
    Italijanski jezik je v letu 2011 govorilo 15 % odraslih v starosti 25–64 let; vse tri starostne skupine so bile med seboj popolnoma izenačene, v primerjavi z letom 2007 pa se je delež odraslih, ki govorijo italijanski jezik, povečal za skoraj 5 odstotnih točk.

Francoski in ruski jezik govori in se uči le malo prebivalcev

Med prebivalci v starosti 25–64 let je bilo v letu 2011 takih, ki so govorili francosko, 5 %, takih, ki so govorili rusko, pa 6 %. Francosko govoreči so bili razmeroma enakomerno zastopani v vseh treh starostnih skupinah, medtem ko je bilo oseb z znanjem ruskega jezika največ v najstarejši starostni skupini.

Podatki torej kažejo, da francoščina in ruščina izginjata iz srednješolskih predmetnikov, tudi iz gimnazijskih. V šolskem letu 1977/78, do koder sežejo naši podatki, se je francoščino kot drugi tuji jezik učilo še več kot 42 % gimnazijcev, nemščino kot drugi tuji jezik 34 % gimnazijcev, ruščino kot drugi tuji jezik pa okoli 10 % gimnazijcev. V šolskem letu 2010/11 se je francoščino kot drugi tuji jezik učilo le 9 % populacije gimnazijcev, medtem ko se ruščine, razen redkih izjem, gimnazijci ne učijo več. Kar 62 % gimnazijcev si za drugi tuji jezik izbere nemščino.

Angleško govori 92 % prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo in 70 % prebivalcev s srednješolsko izobrazbo

Znanje tujih jezikov je v veliki meri povezano z doseženo izobrazbo prebivalcev. Angleško govori 92 % višje- in visokošolsko izobraženih ter 70 % srednješolsko izobraženih prebivalcev med 18. in 69. letom starosti. Med osebami z osnovnošolsko ali s še nižjo izobrazbo pa delež oseb z znanjem angleščine zdrsne na 33 %.

Osebe v starosti 15–69 let, ki znajo nemško, italijansko, francosko ali rusko, imajo večinoma dokončano višje- ali visokošolsko izobrazbo. Razlogi za to so tudi tukaj v veliki meri povezani s spremembami v osnovnošolskih in srednješolskih predmetnikih, saj je francoski in ruski jezik nadomestila vse bolj popularna španščina.

Za 13 % prebivalcev Slovenije je slovenščina tuji jezik

Za 87 % prebivalcev Slovenije je slovenščina materni jezik, za preostalih 13 % prebivalcev pa je tuji jezik.

Po izsledkih mednarodne ankete o izobraževanju odraslih iz leta 2007 govori (obvlada) slovenščino 3,4 % prebivalcev Hrvaške, 0,8 % prebivalcev Avstrije in 0,1 % prebivalcev Litve. Znanje slovenščine kot tujega jezika pa so navajali tudi anketiranci na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, v Italiji in Nemčiji ter celo na Švedskem in na Cipru.

Zanimanje tujcev za učenje slovenskega jezika narašča

Izobraževalne organizacije, ki poučujejo tuje jezike, so v šolskem letu 2010/11 izvedle 3.000 jezikovnih tečajev in zabeležile 20.000 obiskov udeležencev; to je nekoliko manj kot v preteklih letih.

Največ udeležencev je obiskovalo tečaje angleškega jezika, na drugem mestu po številu slušateljev je bila nemščina. Vse bolj pa narašča tudi zanimanje tujcev za učenje slovenskega jezika – teh je bilo med vsemi skoraj 17 % ali za skoraj 6 odstotnih točk več kot v predhodnem letu, v primerjavi z letom 2005/2006 pa skoraj petkrat več.

Zanimanje za učenje francoskega in italijanskega jezika se ni spremenilo, zanimanje za učenje španskega jezika se je nekoliko povečalo, zanimanje za učenje ruskega jezika pa nekoliko zmanjšalo.

Poleg omenjenih jezikov pa so se udeleženci jezikovnih tečajev učili še madžarščino, nizozemščino, portugalščino in švedščino, pa tudi japonščino, kitajščino in arabščino.

Vir>> Novica SURS

(Skupno 13 obiskov, 1 današnjih obiskov)